Majhen korak naprej
Videti Insignio v limuzinski ali karavanski različici na naših cestah ni nič posebnega. Še pred prenovo se je s svojimi atributi prikupila številnim kupcem, po rahli prenovi pa je še pridobila na svojem karakterju. Spremembe bi sicer lahko našteli na deset prstov, a jih je Opel apliciral tja, kjer največ štejejo.
Insi
gnia Sports Tourer se po videzu jasno loči od svojih predhodnic. O subtilnih nemških prenovah sem sicer že pisal v testu Audija Q3, a se je Opel pred dvema letoma odločil za nekoliko temeljitejšo preobrazbo.
Seveda so najbolj opazne spremembe zunanjega videza, kjer so nameščeni drugačni žarometi, nova odbijača in bolj izrazita maska hladilnika. Potniška kabina ostaja v grobem enaka, največji premik predstavljajo novi digitalni merilniki, o katerih se bom razgovoril kasneje, in večopravilna enota InelliLink.
Za prihodnost
Pri testni Insignii Sports Tourer ne gre za drastične novosti. Prenovljeno različico smo že preizkusili, zato se bom osredotočil predvsem na nov, najmočnejši dizelski motor v ponudbi. Gre za agregat z dvema turbinama, ki je bil skupen projekt Opla in švedskega Saaba in bi moral zasesti mesto v motorni ponudbi že v začetku leta 2010. Zaradi propada švedskega proizvajalca vozil se je razvoj agregata ustavil in prestavil na leto 2012. Po treh letih je prišel čas, da se dvolitrski agregat s 143 kilovati in 400 njutnmetri dokaže v praksi.
Zaradi dveh turbin ni ne duha ne sluha o turbo luknji, z obilico navora, ki je na voljo od 1.750 vrtljajev na minuto, pa je pospeševanje zvezno, a nikakor ne v tolikšni meri, kot bi to pričakoval. Ker ima Insignia zajetnih 1.685 kilogramov, za prenos pa skrbi povprečen 6-stopenjski samodejni menjalnik, ne daje občutka moči skoraj dvestotih konj. Škoda, kajti dizelski agregat deluje prepričljivo, zadržuje ga le zastarela arhitektura.
Logična posledica višje mase, moči in samodejnega menjalnika je višja povprečna poraba goriva. Večja, kot sem sprva pričakoval. Kazalec se je ustavil na 8,1 litra na prevoženih sto kilometrov, a je šlo v testnem ciklu za precej avtocestnih kilometrov, kjer se Insignia s tako motorizacijo počuti najbolje. Ob mestni in razgibani vožnji pa se je poraba bolj približevala številki devet.
Insignia s tako konfiguracijo ljubi avtocestne kilometre. Saj ne, da se ne znajde dobro v ozkih zavojih, toda obremenjujoč dejavnik ostaja njena lastna masa. Težak sprednji del poskrbi za podkrmiljenje, povrh vsega pa lahko hitro presenetimo samodejni menjalnik, ki se nemalokrat zmoti pri iskanju ustrezne prestave. Je pa zato v drugi smeri Insignia suverena pri avtocestnih hitrostih, kjer mora kar se da udobno drseti skozi veter in potnike prepeljati do cilja sproščene in spočite. Brez slabe vesti lahko trdim, da je v tem najboljša ali nedvomno med tremi najbolj udobnimi in prepričljivimi karavani.
Preprosto
Recept za uspeh je preprost. Priljubljen model, v našem primeru Insignio, oborožiš z najboljšim motorjem in dolgim spiskom dodatne opreme. Testna Insignia je bila že v štartu opremljena z najvišjo stopnjo opreme, ki so jo dopolnile še nekatere opcijske rešitve. Tako so potniško kabino krasili svetlo rjavo perforirano usnje, integriran obešalnik na voznikovem sedežu, na voljo so bili električno odpiranje prtljažnih vrat, pametni žarometi in lahko bi še našteval do onemoglosti.
V njej je bilo zaznati pridih prestižnosti, kar bodo cenili predvsem podjetniki, sam pa sem najbolj cenil izredno kvalitetne sedeže, odličen položaj za volanom in udobno vožnjo.
Večopravilno enoto lahko upravljamo preko treh različnih načinov upravljanja. Največ dela in pozornosti s ceste vzame upravljanje preko zaslona na dotik. Krmiljenje preko podlage, občutljive na dotik, je pametna rešitev, a realno potrebuje še nekaj dodelav. Tretji način upravljanja je preko stikal na volanskem obroču. Izbira je vaša, sam pa sem še vedno najraje posegel po fizičnih stikalih, vse skupaj pa z veseljem prebral v slovenščini. Ja, Opel nas ni spregledal in enota pozna slovenski jezik. Pohvalno.
Prepričljiva kombinacija
Bogato opremljena Insignia Sports Tourer vam bo denarnico izpraznila za skoraj 43 tisoč evrov (vključno s skoraj 8 tisoč evri vredno dodatno opremo), kar ni malo, konkurenca pa se pri tem cenovnem znesku močno poveča. S tem agregatom je povrh vsega na voljo le najboljši paket Cosmo, če niste med najbolj zahtevnimi uporabniki pa lahko pogledate po kakšnem šibkejšem dizelskemu agregatu in posledično cenejšem paketu opreme.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen