Predstavitve

Velik, še večji

Opel Grandland: slovenska predpremiera

Na novo generacijo Oplovega največjega križanca pri slovenskem zastopniku računajo. Verjamejo, da bo njihov novi zastavonoša s svojimi lastnostmi in odlikami v primerjavi s konkurenti prepričal bistveno več kupcev, kot jih je v preteklosti.

Mogočen, veličasten

Niels Loeb je v Oplovi oblikovalski ekipi že od leta 1991.
Niels Loeb je del Oplove oblikovalske ekipe že od 1991.

Obe besedi v slovarju najdemo kot sinonima za besedo grandiozen, z včerajšnjim prvim (žal le statičnim) nastopom Grandlanda v Sloveniji pa so pri znamki pokazali, kako pomembno je zanje, da naredi dober vtis. Na pot ga je ob običajnih govorcih pospremil kar Niels Loeb, vodja zunanjega oblikovanja znamke Opel, ki je samo za to priložnost pripotoval iz Nemčije. V njegovem poslovnem profilu je zapisano, da je nemško-avstralski oblikovalec, a do njegovih začetkov v Sydneyju, kjer je zaključil študij industrijskega oblikovanja, zaradi pomanjkanja časa nismo prišli. Se je pa v neformalnem pogovoru hitro izkazalo, da vsaj obalni del Slovenije že pozna, saj je pri nas opravil izpit za voditelja čolna in ima, kot velik ljubitelj jadranja, v čislih tudi Barcolano.

Direktor znamke Opel Borut Gazvoda in vodja zunanjega oblikovanja Niels Loeb.
Direktor znamke Opel Borut Gazvoda in Niels Loeb.

Loeb je del oblikovalske ekipe znamke Opel že vse od leta 1991, ko je prvič prišel med kolege v Rüsselsheim. Zato je bilo letošnje praznovanje 125-letnice proizvodnje znamke in 60-letnice njihovega oblikovalskega studia najbrž tudi zanj poseben dogodek in mu je v uvodu namenil nekaj besed. Kasneje sva se v pogovoru vrnila tudi na zaklade, ki jih skriva zbirka Opel Classic in sva jih z Gašperjem obiskala poleti, pa je z veseljem povedal, da je med številnimi koncepti v kletnih prostorih tudi kar nekaj njegovih izdelkov. Med Loebovimi projekti je na primer koncept Opel Signum (1997), pa Astra B Coupe in Cabrio (1999) in atraktivni Speedster (2000), v novodobni Stellantisovi zbirki pa na primer aktualna Mokka (2021) in Astra (2022). Prenos izbranih idej iz atraktivnih oblikovalskih konceptov do modelov v serijski proizvodnji je torej nekaj, kar mu je zelo dobro znano.

Prihaja iz Eisenacha

Opel Grandland Niels Loeb (4)
Osvetljen blisk in povezovalna svetlobna linija na 3D vizirju.

Nov Grandland bodo, enako kot prvo generacijo, proizvajali v dodobra posodobljenem obratu Eisenach, ki so ga prilagodili zahtevam elektrifikacije flote. Nastaja na platformi STLA Medium ter je v primerjavi s predhodnikom opazno daljši (+173 mm), zato so se temu primerno spremenila tudi njegova dimenzijska razmerja. Zunanje površine so očiščene nepotrebnih potez, opcijska kontrastna črna streha pa s strani daje vtis, da je vozilo nižje, kot je v resnici.

Verjetno na zunanji podobi vozila pogled najbolj pritegne nova tridimenzionalna izvedba Oplovega vizirja, ki jo je v pogovoru z nami napovedal že Mark Adams ob razkritju koncepta Experimental pred dobrim letom. Svetlobna grafika kompasa se na serijski izdelek pričakovano ni prenesla v celoti, so pa linije jasno vidne na sprednjem delu Grandlanda, kjer je po novem osvetljen tudi emblem bliska. Zadnji del razkriva rdeče osvetljen napis Opel in vtisnjeno ime modela v spodnji del pokrova prtljažnega prostora, kroma pa na modelu zaradi trajnostne naravnanosti proizvajalca ne boste več videli.


Grandland v številkah – dolžina: 4.650 mm, širina: 1.934 mm, višina: 1.665 mm, medosna razdalja: 2.784 mm, prostornina prtljažnika: 550-1.645 litrov.


Svetlobni napis in vtisnjeno ime modela.
Svetlobni napis in vtisnjeno ime modela (Foto: Uroš Modlic).

Svetloba je v avtomobilski industriji trenutno eno najpomembnejših oblikovalskih orodij, hkrati pa dobre luči bistveno izboljšajo vidljivost in posledično varnost v prometu, saj povečajo območje osvetlitve in lahko skrajšajo reakcijski čas voznika. Tudi na tem področju so pri Oplu že nekaj časa med vodilnimi igralci, novi Grandland bo imel tako v najboljši izvedbi prednjih žarometov Intelli-Lux Pixel Matrix HD kar po 25.600 svetlobnih elementov na vsaki strani. Morda se komu zdi to nepotreben izdatek pri nakupu avtomobila, osebno bi rekla, da je prav napredek v osvetlitvi pred vozilom ena pomembnejših inovacij avtomobilske industrije zadnjih dvajset let. V zadnjem času so ta del posla proizvajalci seveda dodobra povezali z zniževanjem stroškov, trajnostno komponento in prepoznavnostjo posameznih modelov, kar načeloma niti ni problematično, dokler ne bo svetlobe na zunanjosti avtomobilov postalo preveč. Takrat bodo v igro posegli regulatorji, kar je bila še ena od tem, ki sva se jih z Loebom na kratko dotaknila v pogovoru.

Sodobna notranjost na Oplov način

Številni zasloni in sedeži s certifikatom AGR (Foto: Uroš Modlic).
Sodobna notranjost in sedeži s certifikatom AGR (Foto: Uroš Modlic).

Tisto, kar nas je ob Stellantisovem prevzemu znamke, ki je v komunikaciji vedno poudarjala svoje nemške korenine, upravičeno najbolj zanimalo, je bil obseg avtonomije po prehodu pod skupno streho. V novih modelih se zdi, da so pri Oplu uspeli ohraniti samosvoj pristop, kot so nam to obljubili v preteklosti – če pogledate voznikovo delovno okolje, glavne elemente upravljanja in prednja sedeža, je Grandland dovolj drugačen od koncernskih modelov, da lahko prepriča kupce. Pred voznikom je nameščen manjši 10-palčni digitalni zaslon merilnikov, ki ga z najpomembnejšimi potovalnimi podatki lahko dopolnjuje projekcija na vetrobransko steklo. Desno se razteza 10- ali 16-palčni zaslon infozabavnega sistema (na Qualcommovi platformi Snapdragon) v vodoravni namestitvi, kar še dodatno poudarja širino in posledično prostornost vozila. Kljub sodobni zasnovi so po Loebovih besedah želeli potnikom zagotoviti občutek udobja in topline z uporabo različnih zaznavno prijetnih materialov in zasnovo okolja.

Za vse, ki ne marajo prenasičenosti s podatki na zaslonih, pa so si omislili Pure Mode – način, kjer se vsebina na voznikovem informacijskem prikazovalniku, projekcijskem zaslonu in osrednjem zaslonu zmanjša na najbolj osnovno za manj motenj v nočni ali hitri vožnji. Tudi pri sedenju so poskrbeli za razliko – ergonomsko oblikovani sedeži z individualno nastavljivimi stranskimi blazinami imajo certifikat AGR združenja Akcija za zdrav hrbet, posebna funkcija Intelli-Seat, ki zmanjšuje pritisk na trtico, pa je že serijsko vključena v prednje sedeže.

Bolj ali manj elektrificiran

Vstopna različica Grandlanda bo imela že dobro znan Stellantisov 48-voltni blago-hibridni pogonski sklop, ki združuje 1,2-litrski bencinski turbomotor (100 kW/136 KM, 230 Nm navora) z elektromotorjem (21 kW/28 KM) in elektrificiranim 6-stopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko. Priključno-hibridna izvedenka bo imela 143 kW (195 KM) sistemske moči ter bo delovala s sodelovanjem bencinskega 1,6-litrskega turbomotorja (110 kW/150 KM) in elektromotorja z močjo 92 kW (125 KM); s polno baterijo neto kapacitete 17,9 kWh naj bi uporabnikom zagotavljala do 87 km vožnje brez lokalnih emisij.

Električni Grandland poganja elektromotor s 157 kW (213 KM) moči in 345 Nm navora. Na začetku bo na voljo z baterijo neto kapacitete 82 kWh in dosegom do 585 kilometrov (po WLTP), ki ima možnost polnjenja z enosmernim tokom z močjo do 150 kW. Poleg tega naj bi bili že v naslednjem letu na voljo še različici z dvojnim motorjem in s podaljšanim dosegom (97 kWh za okvirno 700 km dosega po WLTP). Vsi baterijski sklopi imajo po 12 modulov, glede na kapaciteto (73 kW, 82 kW in 97 kW) pa se razlikujejo v višini.

V uvodu je znana le vstopna cena za blagohibridni Grandland – 31.990 evrov. Prva vozila naj bi bila pri trgovcih v drugi polovici decembra.

Besedilo in foto: Urška Mihelič Radolović.

Mnenja uporabnikov

2 komentarjev za "Velik, še večji"


whitee
2 meseci 19 dni nazaj

Za 32k osnovno jih ne bo veliko.
Me pa zanima, 1.6 litrski motor in 150hp? Možno, da ima še turbo? Ker take številke sličijo na Hondine 1.6 VTEC motorje.

 
Daleč od dolgočasnega
Pozitiven korak naprej