Marc Fetzer je z Oplom karierno povezan že skoraj petnajst let. V preteklih letih je med drugim vodil razvoj šeste generacije Corse, ki je kot prva v družini nastajala na platformi CMP takratnega koncerna PSA, kasneje pa je prevzel področje prihajajočih modelov. Od letošnjega leta nosi odgovornost za aktualno modelno paleto, zato je nedvomno oseba s širokim vpogledom v različne plati zgodbe nemškega proizvajalca iz Rüsselsheima ob Majni.
V Skupini Stellantis naj bi bila znamka Opel umeščena med Peugeot in Citroën. Eden največjih pomislekov avtomobilske javnosti in zvestih kupcev je bil, ali (oz. kako dolgo) bo ob številnih uvedenih tehničnih sinergijah sposobna ohraniti svojo identiteto.
Rad bi bil zelo jasen v odgovoru. Verjetno veste, da je bila Corsa prvi model, ki smo ga pri Oplu uvedli pod okriljem skupine Stellantis. Dejstvo, da je Opel znotraj skupine edina nemška znamka, vidim kot veliko priložnost, včasih pa tudi kot izziv, saj lahko izpostavimo razlike. Opel se poleg tega nahaja v zgornjem delu glavnega segmenta, po pozicioniranju znamke smo bližji Peugeotu kot Citroënu, kar je zelo pomembno izhodišče. Lepota Stellantisa je v tem, da razvijamo platforme, potem pa ima vsaka znamka lastne ekipe, ki oblikujejo in razvijajo model v skladu z željami. Če pogledate novo Astro, smo model razvili, oblikovali in ga tudi proizvajamo v Nemčiji – vsi elementi so “Autobahn-proof”*. Avtomobil se vozi drugače kot Peugeotov predstavnik segmenta, komponente šasije so kljub enaki platformi drugačne, značilne za Opel/Vauxhal. Enako velja za vrhunske luči, sedeže in infozabavno enoto, ki bo tudi v prihodnje zadržala vsaj nekaj fizičnih gumbov, kar cenijo tako uporabniki kot širša javnost. Naj torej odgovorim na vprašanje: v skupini Stellantis imamo možnost in priložnost, ki jo tudi izkoriščamo, da dosežemo edinstvenost – v primeru Opla torej lahko v nove izdelke vnesemo tudi identiteto na podlagi zgodovine znamke. Tovrsten pristop pa podpira tudi vrh skupine.
Mislite, da vam bo uspelo naštete razlike med znamkami zadržati tudi v prihodnosti? Ločen razvoj posameznih komponent pod črto prinaša dodatne stroške, ki jih zaenkrat upravičujete z namenom ohranjanja identitete posameznih znamk. Kakšna bo po vašem mnenju vloga nemškega inženirstva v prihajajočih Oplovih izdelkih, boste na primer tehniko luči še vedno razvijali interno?
Lepota platform je v tem, da z določenimi skupnimi sestavinami, kot so npr. pogonski sklopi, sistemi klimatizacije, ustvarjamo določene prihranke z vidika razvoja in stroškov. Zaradi njih si lahko po drugi strani dovolimo za Opel edinstvene rešitve na področju svetil, sedežev, infozabavnih enot in nastavitev šasije. Lahko potrdim, da so vsa ta področja za našo znamko izjemnega pomena in se bomo nanje osredotočali na vseh projektih tudi v prihodnosti. Želimo jih zadržati in jih bomo tudi zadržali.
Zdaj ste del skupine že nekaj let. Bi rekli, da Opel ohranja dosedanje ali pridobiva nove kupce, morda celo od drugih znamk skupine Stellantis?
Imamo zelo solidno bazo dosedanjih kupcev, zato tudi skrbimo za ohranjanje elementov, ki so zanje ključni, na primer sedežev s certifikatom AGR. Hkrati seveda želimo razširiti bazo strank, biti bolj moderni in izstopajoči, kot na primer z novo Corso in paketi opreme GS Line. Razvijamo torej avtomobile, pakete opreme in vsebino, s katero bi pridobili še nove kupce, lahko govorimo o evoluciji. Težko bi ocenil, ali gre za kupce naših sestrskih francoskih znamk. Lahko pa dam primer Mokke, ki je k nam prinesla veliko spremembo: z drugačnim oblikovanjem in vpadljivo masko smo nagovorili veliko mlajše kupce kot kadarkoli do zdaj. Na drugi strani je tu še Crossland kot naš drugi predstavnik rastočega segmenta B-SUV. Ni dosti znamk, ki so se odločile za to, da bi ponudile še en model tudi za bolj tradicionalne kupce.
Opel je imel v svoji bogati zgodovini nekaj izjemnih modelov, na primer Manto, ki so zelo iskani na trgu starodobnikov. Zdaj se zdi, kot da je znamka postala bolj umirjena, sledi glavnim trendom. Bo napovedana električna era znamke spet kaj bolj drzna v smislu novih izstopajočih modelov?
Ko ste ravno omenili Manto: verjetno že veste, da sodobna Manta prihaja v drugi polovici tega desetletja. Prav z njo bi se radi naslonili na slovito zgodovino, a ji hkrati dodali novo drzno oblikovanje. Na žalost pa vam zaenkrat ne morem posredovati več podrobnosti o tem projektu.
Oplu je ob lepem naboru tehničnih inovacij v preteklosti uspelo ohranjati status cenovno dostopne evropske avtomobilske znamke. Od leta 2028 bo Opel v Evropi prodajal le baterijsko-električne modele, že zdaj pa je na primer cena Corse-e v Sloveniji okrog 35 tisoč evrov. Ker žal ne pričakujemo, da bi cene modelov v prihodnosti drastično padle, nekateri vaši konkurenti pa so že napovedali nižje pozicionirane nove električne modele, nas zanima, če pripravljate kaj podobnega.
Vprašanje vidim dvoplastno. Cene električnih avtomobilov so seveda neločljivo povezane z visokimi stroški baterij. Glede na dober preostanek vrednosti naših avtomobilov pa trenutno s polno paro pripravljamo dostopnejše rešitve s področja najema vozil. Vse več ljudi se namreč oddaljuje od koncepta lastništva, ta trend pa še narašča z električnimi avtomobili. Oblikovanje paketa najema, ki bi uporabnikom prinesel razumne mesečne stroške uporabe vozila, je naša prioriteta. Na ta način lahko takoj reagiramo na tržne razmere, namesto da zgolj čakamo na nekaj novega. Glede načrtovanih modelov v prihodnosti pa vam na žalost v tem trenutku še ne morem posredovati podrobnejših informacij.
Lahko v Oplovi električni prihodnosti, tudi z vidika energijske učinkovitosti, pričakujemo več klasičnih (kombilimuzinskih, limuzinskih) in manj trendovskih športno-uporabnih karoserijskih oblik?
V 2028 bomo postali izključno električna znamka in kakršnokoli izključevanje karoserijskih segmentov bi zgolj zmanjšalo število kupcev. Če pogledate naše modele, sta zelo zgovoren primer prihajajoča Astra in Corsa: dva ključna kombilimuzinska modela segmentov B in C, ki bosta z nami zagotovo še dolgo časa. Poleg tega bomo z Astro Sports Tourer prva nemška znamka, ki bo imela na trgu baterijsko-električni karavan, kar je zagotovo dobra alternativa za kupce, ki ne želijo kupiti križanca. Električni Corsa in Astra imata v kombilimuzinski obliki zelo dobre rezultate, Astra na primer dosega normno porabo 14,9 kWh/100 km. Strinjam se, da so električni križanci manj racionalna izbira z vidika dosega. Segmenta B-SUV in C-SUV pa sta po drugi strani za vse proizvajalce zelo pomembna in ju ne moremo kar zanemariti, saj si jih kupci očitno želijo. Energetske izgube na račun dodatne mase in oblike pa je pri tovrstnih vozilih potrebno kompenzirati z večjimi baterijami.
Številne znamke se ob uvajanju izključno električnih modelov odločijo za spremembo poimenovanja, da bi jih ločili od tradicionalnih modelov. Kakšni so vaši načrti, boste obdržali obstoječa oziroma zgodovinska imena ali nameravate za prihajajoče električne modele uporabiti kaj povsem novega?
Me nagovarjate, da poimenujemo naslednji novi model Kadett? No, šalo na stran, Opel ima za sabo res lepo zgodovino, že prej sem omenil lanskoletno 40-obletnico Corse, pred dvema letoma smo praznovali tudi 30-letnico Astre. Imena obstoječih in zgodovinskih modelov so za nas izjemno pomembna, imamo jih radi in si jih želimo obdržati tudi v prihodnosti. Poleg tega uvajanje novih modelnih imen veliko stane in je dolgotrajen proces.
Pričakujete, da bo imel prehod na elektriko za Opel negativen vpliv na prodajne številke? Bi zato do konca tega desetletja v vaših vozilih lahko pričakovali tudi kakšno drugo pogonsko alternativo?
Moj prvi komentar je vezan na krivuljo elektrifikacije, ki je vse bolj strma, rast pa se bo v prihodnje še pospeševala – ni druge poti, delež klasičnih pogonskih opcij pada. Pri Oplu bomo imeli do 2028 v ponudbi še nekaj modelov s pogonom na notranje zgorevanje in priključnih hibridov, da ne bi prišlo do upada prodaje, po letu 2028 pa smo prepričani, da bo večina novih avtomobilov imela električni pogonski sklop. Verjetno pa seveda veste, da v Rüsselsheimu razvijamo tudi rešitve s področja vodikovih gorivnih celic (Vivaro-e Hydrogen). Lahko že omenim, da bomo leta 2024 uvedli nov velik dostavnik z vodikovim pogonom, na več informacij pa bo treba še malo počakati. Tudi e-goriva so lahko ena od možnosti, a za uporabo v starejših avtomobilih kot nadomestilo obstoječim gorivom. Z vidika tehnologije proizvodnje novih vozil pa smo osredotočeni na elektriko in vodik.
Avtomobilizem.com (Foto: Opel, Avtomobilizem.com.)
*primerni, prilagojeni za avtocestne vožnje
Marc Fetzer: V naše avtomobile vnašamo identiteto znamke Opel
Marsikdo – med njimi tudi mi – smo se v preteklih letih spraševali, kako se bo med bolj sproščenimi in postavljaškimi Francozi in Italijani znašla znamka, ki je v preteklosti ponosno izpostavljala vrednote nemškega inženirstva. Ker nam številna vprašanja niso dala miru, smo končno prišli do pravega sogovornika in si na koncu pogovora z njim želeli le, da bi nam povedal tudi vse, kar zaenkrat še ni za ušesa javnosti.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Marc Fetzer: V naše avtomobile vnašamo identiteto znamke Opel"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Njihov plan je jahati plan elektrifikacije; ki je že zastarel po mojem mnenju; dokler bodo le lahko molzli večino raje. Za Balkan in avte stare 20 let pa neka sintetika al kako že .
Torej je njihov plan, da bodo ljudje najemali corse, ki imajo prodajno ceno 35.000 €.
Pravi pa, da so električni avti dragi zaradi baterij. Po moje bi dovolj, da bi država dvignila trošarine na elektriko za avte in bi jim takoj padla cena …
Kaj ima pa trošarina veze s ceno baterij?
Trošarina direkt vpliva na ceno avta, ne baterij. V komunizmu je veljalo, da je cena = stroški + marža. Zdaj je že dolgo od tistih časov. Ne vem, kakšne so taktike prodajalcev v ozadju, lahko ti povem primer pri Kia: model ceed, 2500 € razlike v ceni med diesel in bencin. Model Sportage, enaki motorji, 4000 € razlike v ceni.