Aktualni test učinkovitosti, zmogljivosti in stroškov, ki nastajajo pri delovanju avtomobilskih klimatskih naprav, je izvedel nemški ADAC in pokazal nekatere presenetljive rezultate.
Test je pokazal, da predvsem v prvi fazi hlajenja – takoj, ob vklopu, ko klima šele začenja hladiti od sonca pregreto notranjost vozila, pri nekaterih vozilih klimatska naprava porablja ogromno goriva.
Primer: znižati temperaturo notranjosti vozila iz vročih 31 na prijetnih 22 stopinj celzija, so testirana vozila porabila med 2,47 in 4,15 litra goriva na 100 km. Ko je vozilo enkrat shlajeno, pa vzdrževanje temperature, sicer med različnimi klimatskimi napravami različno, zahteva davek dodatnih 0,76 do 2,11 litra na 100 kilometrov, merjeno pri vožnji po mestu. Na avtocesti je količina dodatno porabljenega goriva nižja – le med 0,09 in 0,66 litra/100 km.
Po natančnejših izračunih so strokovnjaki pri ADAC-u sporočili tudi, da npr. osemurna vožnja v vročem dnevu po denarnici udari v višini pet do osem evrov. Bistveno več pa lahko avto porabi, če klimatska naprava hladi v dneh, ko je zunaj ekstremno vroče, če stojimo v koloni ali če imamo izbrano zelo nizko temperaturo v avtu.
Bistvo v takšnih razlikah v porabi klimatske naprave je v njeni zgradbi. Enostavne klime namreč ves čas delujejo s polno močjo. Bolj napredni sistemi pa regulirajo delovanje kompresorja, ki hladi zrak. S številnimi dodatnimi senzorji opremljena najsodobnejša vozila lahko tako zares pričarajo prijetno ohlajeno notranjost, tudi ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija.
S preprostimi ukrepi znižajmo strošek delovanje klime v vozilu:
1. ob pregretem vozilu pustimo minuto ali dve preden se odpeljemo, odprta vsa vrata in okna, da vsaj najbolj pregret zrak pobegne nazaj v okolico,
2. v začetni fazi hlajenja nastavimo delovanje klime na notranje kroženje zraka in najnižjo možno temperaturo. Tako klima hladi le zrak v vozilu, ne pa tudi vedno znova nov, vroč zrak, ki ga sesa iz okolice,
3. po nekaj 100 metrih vožnje z odprtimi okni, vsa, tudi morebitno strešno okno, zaprimo,
4. pri avtomatski klimatski napravi pustimo, da klimatska naprava deluje v režimu AUTO, saj je tako najbolj zmogljiva in učinkovita,
5. pri avtomatski in ročni klimatski napravi sprva nastavimo smer pihanja zraka stran od oseb v vozilu. Ohlajen zrak usmerimo v stekla in ob straneh v zadnji del vozila,
6. odprimo morebitne prezračevalne reže za zadnji del vozila,
7. optimalen razpon temperature, ki naj jo klimatska naprava skuša doseči, naj bo med 21 in 23 stopinj Celzija. Pri zelo visokih zunanjih temperaturah nastavimo kakšno stopinjo več,
8. ko klimatska naprava doseže želeno temperaturo, sprostimo notranje kroženje zraka ter temperaturo nastavimo na zgoraj omenjenih 21 do 23 stopinj Celzija,
9. in morda najpomembneje: poskrbimo, da bo pred vsako sezono sistem klimatske naprave deloval brezhibno, zato zapeljimo našega jeklenega konjička k strokovnjakom, ki bodo klimatsko napravo pregledali, morebiti dopolnili sistem z novim/dodatnim plinom, preverili tesnjenje sistema in zamenjali filtre.
Testiranje delovanje klimatskih naprav je ADAC opravil na osebnih vozilih Ford fiesta, Mazda 6, Opel Vectra in Audi A4, zadnjega tako z bencinskih kot dizelskim motorjem.
Meritve, zanimivo, niso pokazale odstopanj v porabi med modeloma z dizelskim in bencinskim motorjem. (Testirana modela: A4 1.8T in A4 2.0 TDI).
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Avtomobilske klimatske naprave – kaj, kako, koliko"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
en sosed se v 2 z vklkopleno klimo ni mogel pelat v hrib hehe potem ko je pa izklopu pa je avto tkoj lažje zadiho pa potegno
vsak lahko sam presodi če res v tistem trenutku mora laufat klima in kako bo vplivala na njegovo zdravje kr jaz sem se enkrat zaradi klime tako prehladil kot se še nisem nikoli pozimi
Ja za pričakovat je da bodo malčki imeli največjo razliko- parim litrov gibne prostornine ni problem v prostem teku vrtet še kompresorja… 🙂
Res zanimivo! 😉
ma briga me za porabo, sam da mi ni vroče 😉
lp