Jesenska električna avantura

Renault Twizy, Zoe_13

Renault Twizy, Zoe_1

Renault Twizy, Zoe_5

Renault Twizy, Zoe_6

Renault Twizy, Zoe_7_

Renault Twizy, Zoe_4

Renault Twizy, Zoe_10

Renault Twizy, Zoe_11

Renault Twizy, Zoe_12

Renault Twizy, Zoe_14

Renault Twizy, Zoe_15

Renault Twizy, Zoe_16

Renault Twizy, Zoe_17

Renault Twizy, Zoe_18

Urška: pripravljeni

Morda si bo kdo mislil, da predhodna kratka vožnja že ne more biti kakšna posebna prednost, pa je, še posebej ko gre za mestnega posebneža Twizyja. Jutranje priprave pred testom so tokrat namreč potekale nekoliko drugače kot običajno.

Kapa? Ne, dovolj bo kapuca, če bo sila. Dolga, nepremočljiva jakna. Topli čevlji. Ovratna ruta in obvezne rokavice. Če mislite, da se mi je zmešalo, očitno novembra še niste sedeli za volanom futurističnega štirikolesnika, s katerim smo raziskovali ceste in zabavali mimoidoče. In lahko mi verjamete, da praktično še nisem sedela v vozilu, ne glede na njegovo ceno, ki bi pritegnilo toliko pogledov, kot jih je Twizy. V nekem trenutku sem se celo zbala, da bomo nenamerno zakrivili padec radovedne kolesarke, ki je ob Šmartinski vozila naprej in strmela nazaj. Da sploh ne omenjam poštarja na Dunajski, ki bi med jutranjim razvozom pošte svojega krpana zagotovo brez pomisleka zamenjal za Twizyja. Še posebej, če bi vedel, da gre za močnejšo izvedenko, ki gre vse do 80 km/h.

Seveda smo se namenoma premikali tam, kjer je več ljudi in gneča, saj je to konec koncev primerno okolje za Twizyja. Za povrh sem si privoščila še svojevrstno potegavščino, ko sem se z njim pripeljala do frizerja po svojo mamo in jo za trenutek pustila v veri, da se bo, s pravkar urejeno frizuro, vozila z menoj na prepišnem zadnjem sedežu. Šele dan kasneje mi je povedala, da je bila njena prva asociacija ob pogledu name, da sem s Twizyjem prišla kot čarovnica na metli – verjetno zaradi tišine motorja 🙂

Če je Twizy nekoliko avanturističen, prvinski (brez elektronskih pomagal in z robustnim vzmetenjem) ter spojen z okolico (Urban bi zapisal “beri: brez zaščite pred zunanjimi vplivi”), pa je Zoe uglajen, oblikovno dobro premišljen in pomirjujoče tih avtomobil, tako zunaj kot tudi v svetli notranjosti. Poleg tega sem imela občutek, da se kljub uram vožnje v avtomobilu in prestavljanja po mestu ter v njegovi okolici kazalnik napolnjenosti baterije kar ni in ni spustil. Na koncu je Zoe služil kot spremljevalno vozilo in priročna komora za ogrevanje od mraza otrplih članov uredništva ali, če hočete zapisano drugače, kot pravi avto, ki te pelje naprej, ko Twizy ni več najboljša izbira.

Moja francoska električna avantura je bila (zaenkrat) kratka in zabavna, kaj pa sta porekla fanta?

Gašper: vratolomilec

V meni vre od različnih občutkov in čustev, ko naredim nekaj zelenih kilometrov. Tako kot vsak ljubitelj avtomobilizma, vonja po bencinu in bridkega grmenja, sem bil tudi jaz, v samem začetku, nastrojen proti električnim vozilom, saj se le stežka sprijaznim z odtujeno, tiho vožnjo, ki jo pričara električno vozilo. Kljub temu sem za volan vsakega izmed njih vedno sedel z vznemirjenjem in visokimi pričakovanji. In prav noben me do sedaj ni razočaral, kvečjemu navdušil.

Še preden sem prvič sedel za volan, so mi novinarski kolegi navdušeno pripovedovali o Renaultovem malčku, ki kljub svojemu električnemu pogonskemu sklopu slehernemu vozniku nariše nasmeh na obraz. No, ne samo meni, temveč še vsem mimoidočim, ki so me srečali med vožnjo po prestolnici. Z zimskimi rokavicami in zapeto bundo do nosu sem premražen vozil po natrpanih ljubljanskih cestah. Kljub temu, da Twizy zmore peljati vse do 80 km/h in se v pospeških kosa tudi z bolj športnimi vozili, so bili mimoidoči naravnost šokirani. Malček je brezkompromisno švigal mimo ljudi, ki so v večini primerov zastali in dvakrat pogledali ali vidijo prav.

Največje presenečenje je sledilo med fotografiranjem, kjer so naju z Urško ustavljali predvsem starejši ljudje. Ne le, da so vedeli, da je Twizy stoodstotno električno vozilo, nekateri so vedeli tudi, da je pogonski sklop izdelalo slovensko podjetje Letrika. Navdušenje je še naraščalo ob omembi podatka, da je preizkušani Twizy registriran celo za vožnjo po avtocesti ali hitri cesti. Ne da bi slednje kdorkoli izmed nas pretirano želel preizkusiti v praksi.

Mene pa je popolnoma prevzel s svojim surovim karakterjem, kjer uspešno združi zabavo z dobrimi voznimi lastnostmi in pristnim zvokom vetra, ki te nenehno opozarja, da le ne sediš v običajnem vozilu. Kljub plastičnemu videzu se v Twizyju še vedno počutiš dovolj varno, da se podaš na cesto v boj za svoj položaj med ostalimi vozili. Medtem ko so bili nekateri vozniki precej podcenjujoči in agresivni, so se ostali udeleženci do mene obnašali bolj kulturno, kot bi se v primeru, da bi na primer sedel na skuterju.

Električni avtomobil Zoe je po drugi strani popolno nasprotje malega Twizyja. V njem se lahko vozi pet oseb, ima gretje in klimatsko napravo, servo volan in doseg 150 kilometrov. Zagotovo je manj vpadljiv, a še vedno dovolj prepoznaven, da so se za njim obračale glave. Realno gledano je to pravi mali električni avto, ki je brez razmišljanja zmožen nadomestiti najbolj popularne male mestne avtomobile. Medtem ko je zadnji sedež v Twizyju preverjeno res bolj zasilna rešitev, lahko Zoe kolikor toliko udobno prevaža pet potnikov.

Urban: pozitiven preboj

Na električne avtomobile sem vedno gledal s precejšnjo distanco. In če ob tem povsem odmislim kakšen sladostrasten in pregrešno (pre)drag Teslin model S, me do sedaj avtomobilistična električna »brenčala« niso še kaj prida prepričala. Saj nikakor nisem mogel razumeti, zakaj bi se moral za ceno spodobno opremljenega Passata voziti v avtu, ki je videti kot nagrajeni izdelek vrtčevske skupine Žabice (Nissan Leaf, Tazzari Zero). Ter v svoji notranjosti ponuja podobno plastično-špartanske občutke, kot smo jih bili vajeni pri kakšnemu Daihatsuju Charade, letnika 1991 (Peugeot iOn, Citroen C-Zero).

A bi zadnja Renaultova »električarja«, modela Zoe in Twizy, ki sta sicer luč sveta ugledala že pred dvema letoma, lahko naredila dokajšen preboj tudi na našem trgu. Ter doprinesla, da po električnih vozilih ne bodo posegali zgolj kronični iskalci pozornosti (izv.: attention whores) iz vrst okoljevarstvenih dušebrižnikov, ki prisegajo zgolj na ekološka oblačila in veganske restavracije.

Zabavni Twizy, ki deluje kot hibrid med skuterjem in avtomobilom, bo tako zadovoljeval ekshibicionistične potrebe posameznikov, ki želijo biti na vsak način opaženi. Saj čudo na štirih kolesih na cesti deluje, kot da je zbežalo iz vesoljskega muzeja v Cape Canaveralu ter poskrbi za tolikšno obračanje vratov mimoidočih, kot če bi se po cesti sprehajala gola Eva Irgl v usnjenih škornjih. Električno vozilce z dometom 60 kilometrov ter končno hitrostjo 80 km/h sicer navdušuje z dokaj prvinskim občutkom za volanom, »Lambo« vrati ter skorajda brezmejnimi možnostmi parkiranja, malce manj pa z dokaj zasoljeno ceno (cca. 7 tisočakov v Franciji – brez baterij).

A če gre pri »skuterskemu« Twiziju več ali manj za zabavno vozilce, pri katerem pričneš zaradi manjka stranskih oken razmišljati o tegobah revmatoidnega artritisa že ob prvem hladnejšem jesenskem jutru, pa je »običajnejši« Zoe bistveno bolj vreden resnejšega razmisleka. Ob precej prijetni ter rahlo futuristični obliki, ob kateri deluje podobno velik Volkswagnov Polo kot vprežni lojtrnik, zna prepričati s svojim 150-kilometrskim dometom, ki je veliki večini dandanašnjih voznikov več kot dovolj za vsakodnevne mestne in obmestne premike.

Ker gre pri modelu Zoe za malo električno vozilo, ki (končno!) ni videti kot polizdelek nadobudnih mladih študentov, bi lahko bil ob primerni (subvencionirani) ceni zanimiva alternativa »sterilnim« mestnim avtomobilom v obliki Clia, Fieste in Pola. In bi znal ob primerni polnilni infrastrukturi na Slovenskem ter dodatnih državnih spodbudah (brezplačno parkiranje, vožnja po avtobusnem pasu, ipd) poskrbeti za pozitiven preboj električnih vozil na našem trgu.

Ekipa avtomobilizem.com. Foto: Gašper Pirman