Kje začeti?
Kadar je na trgu toliko različne ponudbe, je pred nakupom nerealno in praktično nemogoče upoštevati vse modele. Prvo krajšanje seznama kandidatov se včasih začne kar nevede, ker imamo določene znamke in modele v mislih pred drugimi (na kakšne iz različnih razlogov niti ne bi pomislili). Lahko gre za lojalnost znamki na račun spominov in prijetnih izkušenj, za priporočila zaupanja vrednih znancev in prijateljev, za učinkovito oglaševanje posameznih znamk ali pa enostavno za privlačnost. V glavi se seznam skrajša na nekaj glavnih kandidatov, s katerimi nadaljujemo bolj sistematično raziskovanje.
PRIMA ocenjuje opisani del nakupnega procesa z nemerljivim, subjektivnim vtisom posameznika. Nekaj, kar je težko definirati, a ima zato precej velik vpliv, saj običajno posega v enačbo že na samem začetku. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da so nas z vidika splošnega vtisa, prepričljivosti paketa, izstopajoče zunanjosti in “tisteganevemkaj” najbolj pritegnili Suzuki Swift, ki je prednjačil tako po občutku za volanom, kot tudi po prepričljivosti celotnega paketa in izstopanja na cesti, Ford Fiesta in Mazda2, ki so jim v strnjeni koloni sledili Volkswagen Polo, Citroën C3 in Peugeot 208. Kljub temu, da v povzetku izpostavljamo sklop na prvem mestu, smo jih po osebnih preferencah ocenjevali na koncu obdobja preizkušanja, torej potem, ko smo jih že dodobra spoznali.
V okviru proračuna
Za nekatere je sklop nakupne cene in stroškov lastništva precej visoko na seznamu dejavnikov odločitev. Težko je prezreti, da so se v splošnem tudi cene manjših avtomobilov precej zvišale v primerjavi s časi, ko so bila to bolj osnovno opremljena vozila. V ponudbo so (serijsko ali za doplačilo) vstopili dodatki, ki so bili včasih rezervirani za višje segmente.
Znamke imajo sicer na ceniku vstopne modele pod ali okrog deset evrskih tisočakov, a je bolj realna ocena na podlagi pogovorov v salonih, da so prave pogodbene vrednosti tisočaka ali dva višje. V vsakem primeru gre, z izjemo znamke Dacia, pri tej vrednosti za racionalno (a ne skopo) opremljene avtomobile, ki povsem zadovoljujejo potrebe večine kupcev tega segmenta.
Drugo skrajnost predstavljajo izjemno dobro, predvsem s pripomočki za povečanje udobja in stilskimi dodatki, opremljeni predstavniki segmenta B. Običajno gre za akcijske ali lokalne pakete, ki so običajna rešitev, kadar je potrebno nekoliko pospešiti prodajo na račun poznejše življenjske faze modela ali zgolj zato, ker se je prodaja nekoliko upočasnila. Konkretno smo tako imeli v izboru Renault Clio I Feel Slovenia (sestavljajo ga v Revozu), pa Mazdo2 z izbranim paketom Takumi, Toyoto Yaris z akcijo na paketu Sol in nenazadnje Dacio Sandero Stepway Black&White, ki kupcem nudi skoraj vse, kar pri znamki premorejo – za 10.950 evrov!
Tempo primerjave so torej diktirali ponudniki z zaključenimi, praktično popolnimi paketi opreme in malo možnostmi individualnih dodatkov (kar velja predvsem za japonske in korejske znamke), pa bogati deželni paketi z lokalpatriotsko noto ter nenazadnje najsodobnejši avtomobili, kot so Suzuki Swift, Volkswagen Polo in Ford Fiesta, ki imajo (včasih tudi serijsko) na seznamu opreme sodobna tehnična pomagala za boljšo varnost, povezljivost ali prikaz informacij.
Na tem mestu seveda nima smisla razpravljati, kaj je bolj pomembno za kupca v tem tržnem razredu, saj ne kupuje povprečni kupec ampak posameznik, ki ima morda raje lepa platišča ali dodatno zatemnjena stekla kot asistenco za ohranjanje smeri znotraj voznega pasu. Tako tudi velja, da cene v zgornji tabeli (povezava za večjo ločljivost) ne predstavljajo tipične sestave avtomobila, temveč finančno ovrednotene primerljivo opremljene avtomobile, kjer smo uporabili cene s cenikov znamk. Seveda pa smo morali upoštevati vse, kar ima v paketni ponudbi katerikoli izmed njih.
Poseben del računanja nakupne cene predstavljajo veljavni prodajni popusti, mi smo jih tudi tokrat upoštevali le za gotovinsko plačilo, saj bi se sicer zapletli še v vrednotenje financiranj in ostalih ugodnosti (podaljšano jamstvo, vključena zavarovanja, …). Dacia, Toyota in Suzuki so znamke, kjer boste lahko veseli, če bo končni popust 200-300 evrov – načeloma sploh ne dajejo popusta. Kljub predhodnim pričakovanjem, da bodo pri barantanju najbolj radodarne francoske znamke z nekoliko starejšimi modeli, se je na koncu izkazalo, da bodo “kupci popustov” trenutno zelo zadovoljni z Opel Corso.
Ob vrednotenju stroškov lastništva smo upoštevali ceno rednega vzdrževanja (prevrednoteno na vsakih prevoženih 10.000 km) in stroške zavarovanja (voznik z 20 letnimi vozniškimi izkušnjami, letnik rojstva 1977, brez škodnih primerov; zavarovanje AO, AO+ in polni kasko z 1 % odbitno franšizo).
Razporeditev, kjer se je v vrhu kot najbolj stroškovno ugodna znašla Opel Corsa, dokaj blizu pa sta ji prišla še Citroën C3 in Dacia Sandero, bi vnaprej zelo težko napovedali. Prav tako je bilo presenečenje, da je med svežimi modeli najdražja Ford Fiesta, kot prav posebej cenovno ugodna pa se ni izkazala niti Seat Ibiza.
Dobro izkoriščen prostor
Ne glede na to ali gre za edini ali drugi avto v gospodinjstvu, je zelo pomembno, koliko je prostora in kakšno je počutje v njem.
Pri ocenjevanju potniškega prostora smo s kolegi zasedli štiri sedeže, vedno v enaki zasedbi in postavitvi, nato pa začeli z nameščanjem, merjenjem, opazovanjem in tipanjem površin. Uvodna ugotovitev je bila, da na sprednjih sedežih ni posebnih odstopanj, so sicer malo manj ali bolj udobni, a se v večini sedi zelo dobro. Posebnosti smo na primer opazili pri Citroënu C3 z udobnimi “fotelji”, a smo boljše ocenili predstavnike (Ford Fiesta, Volkswagen Polo), ki so ob udobju ponudili še nekaj bočnega oprijema. V negativnem smislu je izstopala Opel Corsa z izrazito trdimi sedeži.
Izmerili smo širino in višino odprtine za vstop v drugo vrsto sedežev ter širino odpiranja zadnjih vrat, potniku za voznikom pa še višino nad glavo ter prostor pred koleni. Zadaj je prostora seveda manj, sedeži pa praviloma manj udobni, a pod črto nobeden od njih ni bil prav slab. Za pritrjevanje otroških sedežev (isofix) so skoraj vsi dobili vse možne točke, kar je zelo pohvalno (zatič viden že na oko ali pa potem, ko se dvigne plastičen pokrovček), manj točk smo dali le tam, kjer zatič ni bil viden in ga je bilo potrebno najprej locirati z roko, ponavadi pa sedeža tudi ni bilo mogoče tako hitro in enostavno pritrditi.
Ostalo je bilo stvar otipavanja in opazovanja – materiale smo preverjali, če so mehki, prijetni na otip in tudi na oko, obenem pa upoštevali še kakovost izdelave. Pri ergonomiji smo upoštevali, če so stikala smiselno razporejena, če je vmesnik zaslona na dotik hiter in intuitiven, če so najpogosteje uporabljenim funkcijam namenjeni fizični gumbi. Praktičnost je pokazala količina odlagališč – denimo reža za mapo na hrbtišču sprednjih sedežev, pa prostor za plastenki dveh dimenzij, ali sovoznikov predal sprejme mapo A4, če kam lahko odložimo telefon in denarnico in podobno.
Pri prtljažnikih smo za začetek izmerili višino odprtine in nakladalnega robu. Ko je govora o višini odprtine, so prednjačili Citroën C3, Peugeot 208, Mazda2, Opel Corsa, Škoda Fabia in Toyota Yaris, najbliže tlem pa je nakladalni rob Peugeota 208 ter modelov Volkswagen Polo, Seat Ibiza in Škoda Fabia.
Če pri merjenju ni bilo posebnih razlik, so se našle pri zlaganju predmetov – štirih kovčkov (dva večja in dva dimenzij ročne letalske prtljage). Izkazalo se je, da bi jih za silo sicer lahko pospravili v vse avtomobile, a bi pri Toyoti Yaris in Mazdi2 s tem nekoliko dvignili polico in si zastrli pogled nazaj; podobna je tudi situacija pri Opel Corsi. V Citroën C3, Suzuki Swift in Ford Fiesto smo sicer pospravili vse kovčke pod polico, a je ostalo le še prostora za kakšno teniško žogico ali dve, medtem ko bi šla v Hyundai i20 morda še mala pollitrska plastenka. Nekaj več prostora je ostalo v Volkswagnu Polo, Seatu Ibizi in Škodi Fabii, še kakšno manjšo torbo pa bi lahko dodali v prtljažnik Dacie Sandero in Peugeota 208.
Pri tem je zanimiva primerjava s tehničnimi podatki, navedena prostornina namreč večkrat ne kaže realne slike, ko v prtljažnike zlagamo uporabne predmete in ne zlivamo vode oziroma zlagamo majhnih kockic. Da so dobri tako v številkah kot tudi v praksi, so potrdili le Volkswagen Polo, Seat Ibiza in Škoda Fabia. Veliko obljublja, a manj dostavi Citroën C3, ravno obratno pa malo obljubljata, a dosti dajeta Dacia Sandero in Peugeot 208.
Ker smo zgoraj zapisali dolgo obrazložitev, je zaključek lahko krajši – ko govorimo o najbolj uporabnem malem avtu, se je najbolj izkazal Volkswagnov Polo, ki mu je zelo blizu prišla Škoda Fabia, na račun potniškega prostora pa tudi Toyota Yaris. Tudi sicer so si bili modeli precej blizu, nekoliko je navzdol odstopal le Citroën C3.
Sodobne tehnologije v službi voznika
Do pred kratkim se nam je zdelo, da sodobna vozniška pomagala v tem razredu niso tako pomembna, a se očitno tudi to spreminja. Na eni strani so tu želje uporabnikov (npr. po boljši povezljivosti), zagotovo pa imajo precej vpliva tudi vsakoletne posodobitve standardov Euro NCAP, ki jim znamke hočeš nočeš morajo slediti. To morda niti ni tako slabo, ne pozabimo, da so imeli avtomobili ne tako dolgo nazaj nameščeno samo voznikovo zračno blazino 😉
Saj je kar jasno, letnica uvedbe modela veliko pove o tem, katerim trendom sodobnih tehnologij sledi, ko je govora o zaslonih na dotik (velikost, uporabniška izkušnja in odzivnost), pri povezljivosti (na kakšne načine se lahko poveže z zunanjimi napravami, predvsem telefonom, in ali že nudi lastne storitve v oblaku za nadzor nad vozilom) in asistenčnih sistemih (ali je AEB na voljo že serijsko ali le opcijsko, ali že prepozna pešce, kateri ostali pomočniki oz. sistemi so še na voljo).
Pri ocenjevanju smo temu sklopu sicer namenili nekaj manj točk (15 %), vseeno pa ga ne moremo in ne želimo zapostaviti. V skupnem seštevku sta bila daleč pred vsemi Ford Fiesta in Volkswagen Polo, ki nudita največji nabor serijskih in doplačljivih asistenčnih sistemov. Polo med drugim nudi največji serijski zaslon in ima lahko vgrajen koncernski sistem povezljivosti Car Net, čeprav je imela Fiesta tudi kakšen asistenčni sistem, ki ga Polo ne pozna.
Ostali modeli sledijo z občutnim razkorakom, najbližje je Seat Ibiza, pa Suzuki Swift, Mazda2, Škoda Fabia in Citroën C3. Toyota Yaris dokazuje, da starejši letnik ni izgovor, ko primerjamo asistenčne sisteme in infozabavne enote. Renault Clio in Peugeot sta v tem vidiku ocenjevanja pod povprečjem.
Glede na skromnejše zahteve znamkinih kupcev ni presenečenje, da je na repu kolone Dacia Sandero, manj pričakovano pa je zelo skromen pri asistenčnih pripomočkih tudi Hyundai i20. Kljub temu imata oba lahko nameščeno prav spodobno infozabavno enoto, ki je pri Dacii na primer tudi cenovno zelo dostopna.
V mesto, na (avto)cesto
Ni napačno, če začnemo pri hrupu, merili smo ga z aplikacijo v mirovanju in pri hitrosti 50 km/h. Izkazalo se je, da so lahko sodobno grajeni motorji manjše prostornine precej glasnejši, kot bi si želel uporabnik, ki ni pretirano nagnjen h glasnemu poslušanju radia. Na tem področju sta najmanj točk dobila Seat Ibiza in Dacia Sandero, kot najbolj tihe pa smo nagradili Mazdo2, Opel Corso ter le malenkost glasnejša Toyoto Yaris in Suzuki Swift.
Med prvaki voznih užitkov, kamor štejemo natančnost in hitrost menjalnika, občutek pri slalomu, volansko komunikativnost, občutek pri zaviranju ter blaženje in nagibanje, so se znašli Suzuki Swift, ki je za las prehitel Ford Fiesto, za njima pa se je uvrstil Volkswagen Polo. Nekoliko slabše, a še vedno odlično smo ocenili Mazdo2, zelo dobro pa sta se izkazala tudi Peugeot 208 in Opel Corsa. Za preverjanje preglednosti naprej in nazaj so se avtomobili, vsi z istim voznikom, spopadli z mišnico (pravokotnim prostorom z enim vhodom oz. izhodom), iz katere se je najlažje izvlekel Suzuki Swift, prav dosti več manevrov ni potrebovala niti Mazda2, za njima pa se je uvrstila Škoda Fabia. Kot najmanj nadarjena za manevriranje smo prepoznali Volkswagnovega Pola in Citroën C3.
Posebno poglavje je seveda merjenje porabe, kjer smo se držali enakega testnega kroga kot ponavadi in prevozili po podatkih navigacijske naprave skupaj 122,7 km. Začeli smo z avtocestno vožnjo (25,7 km) in hitrostjo po merilniku do 135 km/h, nadaljevali z umirjeno varčno vožnjo po magistralni cesti (19,8 km), pospešili čez ovinke (15,2 km, višji vrtljaji in hitrosti), se vrnili na avtocesto (39,7 km) ter zaključili v mestu (22,3 km). Vsem avtomobilom smo, če so imeli to možnost, nastavili vozni profil na Normal in vključili sistem stop&start.
Zunanja temperatura je bila okrog ničle, ceste pa mokre. Ob prehodu sezone menjave pnevmatik in neugodnih vremenskih razmerah (sneg) je prišlo do manjših razlik, saj so bili nekateri avtomobili opremljeni s pnevmatikami M+S. Vse avtomobile smo polnili hkrati na isti bencinski črpalki, po prvem samodejnem izmetu polnilne ročice smo gorivo dolivali počasi in končali polnjenje, ko je bil rezervoar povsem poln. Po koncu testnega
kroga smo postopek ponovili in na podlagi dobljenih rezultatov izračunali realne povprečne porabe goriva, ki si jih lahko ogledate v spodnji razpredelnici.
Skupni seštevek kategorije je pokazal, da je bil v vožnji najbolj prepričljiv Suzuki Swift, na račun zanesljivega nastopa pa sta se mu lepo približali Mazda2 in Ford Fiesta. Prav dosti niso zaostajali niti Volkswagen Polo, Toyota Yaris in Peugeot 208, tik nad povprečjem pa se je uvrstila še Opel Corsa.
V zaključku
Glede na vse zapisano, je bilo pojasnjevanj verjetno že več kot dovolj, zdaj lahko govorijo številke. Posameznih sklopov ali skupne, kot vam je drago.
Preden se morda razburite na račun končne razvrstitve še to: glede na delež doseženih točk lahko vidite, da smo bili v ocenjevanju precej zahtevni, modeli pa si tesno sledijo, kar pomeni, da so med njimi pravzaprav res majhne razlike. Ločen pregled vsakega vsebinskega sklopa ni brez razloga, saj bralcu daje možnost, da si ogleda tisti del, ki ga najbolj zanima in se mu zdi bolj pomemben. Poleg tega daje vedeti, da ima vsak izmed primerjanih modelov svoje prednosti, če jih le znamo prepoznati.
Če bi povzeli, je Volkswagen Polo trenutno najbolj napreden in uporaben mali avto, tudi če morda na videz ni razburljiv. Suzuki Swift se je brez dvoma izkazal v vožnji in s svojim nastopom v kategoriji nemerljivih ocen, Ford Fiesta se je povsod dobro uvrstila, za skok v sam vrh pa bi zagotovo potrebovala razumnejšo ceno. Spoštovanje si zasluži nastop Mazde2, ki se je izjemno približala najnovejšim tekmecem. V sredini razpredelnice najdemo dobre vsestranske igralce, ki nikjer ne izstopajo, nižje pa so tisti, pri katerih smo imeli vsaj eno ali dve večji zameri. Morda takšni, ki v vaših očeh nista niti najmanj pomembni.
Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)
Mnenja uporabnikov
100 komentarjev za "Kateri mali mestni avtomobili so PRIMA?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
100 🙂
Imate mogoče podatke za avtomobile za koliko je odstopala realna poraba od tiste, ki jo prikazuje računalnik?
Vas je pa večina zelo grdo pospremila tega forumaša Bembi, kot da ste v bistvu razni žlahtniki in prijatelji s strani kritiziranih. Mislim, toliko naivnih na enem kupu pa spet menda ne bo, ne? Tudi temo so mu na forumu zelo očitno pristransko s precej poceni argumentom na hitro zaklenili; bi pa res lahko imel naslov teme z majhnimi črkami. Bembi je povedal golo in povsem logično resnico. Kaj pa mislite, da dela youtube reviewer kot je MotoMan, CarWow, CarBuyer ipd.? A res verjamete, da jih bojo vabili na razne luksuzne predstavitve avtov po celem svetu na stroške proizvajalcev, če se bojo recimo v predstavitvi novega modela vprašali, ali ketne še pokajo, ali voda v kabino še zamaka, a motor še pije olje kot žolna in je bil pri prejšnjem modelu v večini primerov že zamenjan pred 100k km, a so varovalke še vedno na dnu, kjer jih potem zalije voda, zakaj proizvajalec predpiše ne-menjavo olja v avtomatskem menjalniku, zakaj se klima štima z zaslonom na dotik – hkrati se program na zaslonu ob prižigu avta nalaga skoraj celo minuto in včasih še dlje ipd. Kot negativne stvari na testih izpostavijo malenkosti kot so: trdi materiali nekje pri nogah spodaj, cena z dodatno opremo, premajhen zaslon, preveliko masko, manjko 3D navigacije, ipd., se pravi so kritike, ampak sladke, ki ne zagrenijo preveč. Jaz te teste gledam bolj kot zanimivost in predstavitev avta kot takega, na podlagi testa ne bi vlekel nobenih odločitev, se o avtu raje prepričam sam.
Sem videl, da še malo manjka do okroglih 100 komentarjev, pa se bom še malo oglasil, da jih še malo raz_3,14_zdim … jaz se zaradi odziva ljudi sploh ne obremenjujem, ker imam čudovito življenje izven foruma … sem pa zelo naivno mislil, da ljudi mogoče zanima resnica v zvezi s testi in s premium in pseudo premium znamkami na splošno … no ti hudič so mi pa takoj zaklenili temo … čeprav sem vsak avtomobil, katere predstavitev se linkal, napisal z velikimi tiskanimi pa nisem imel težav …
Sem pa dobesedno vesel, da vidim, da je med vsemi komentatorji tudi nekaj ljudi, ki mislijo s svojo glavo in jih zanima ozadje, je pa procent takšnih enak kot pri vseh stvareh v življenju – majhen …
osebno najljubši komentar mi je od srčnika, ki očitno ne loči utemeljeni dvom od paranoje in misli, da je vsak, ki se sprašuje v ozadju že takoj proti cepljenju, verjamem v chemtrailse ipd – najhuje pa je, da se sploh ne zaveda, da ravno vse navedeno tudi temelji na lažnem članku oz. lažnih ”znanstvenih” ugotovitvah … podobno kot test teh avtomobilov … o sancta simplicitas
pa za konec … je kdo opazil, da je bil naslednji članek na a.com že poročilo s Porsche Experience Day-a … uganete, kod je uvoznik za to znamko ? No saj ne bo težko …
p.s. zato pa ima recimo kanal na YT ausfahrt.tv na začetku izjavo ” transparenz ” … preberite si jo malo – torej da se ohranit samostojnost in poštenje in opravljat ta poklic … če se hoče
Pa vsaj večina nas gleda na to kot ti, užaljeni so pač tisti, ki niso zadovoljni z rezultati, čeprav vsi poudarjajo, da so razlike majhne, vsak si pa ustvari zaključek sam. Če je lestvica, nekdo je pač prvi, kdo drug zadnji.
Tako ja, neke vrste avtomobilski tabloidi, je pa dobra spletna stran.
Ne morem verjet kok užaljenega folka zarad enega testa 🙂
jaz bi med temi, če bi iskal drugi avto pri hiši, izbral Citroen C3, ker mi je najbolj zanimiv..