Kaj več še lahko ponudi avtomobil?
Takšno in podobna vprašanja si zastavljamo tako v povezavi s konstantnim napredkom tehnologij v avtomobilski industriji, kot tudi vsakič, ko se sprašujemo, zakaj naj bi bila cena določenega modela dva, tri, deset ali sto tisočakov višja od drugih. Mnenja in odgovori so seveda zelo različni, zame pa so v veliki meri povezani tudi z ekonomskim stanjem posameznika in njegovim odnosom do tega osebnega prevoznega sredstva, ki postaja ob svoji osnovni funkciji čedalje pogosteje tudi osebni pomočnik voznika.
Delitev avtomobilov na razrede izvira že iz zgodovine in naivno bi bilo trditi, da med njimi ni posebne razlike. Tako je najstarejša znamka na zemeljski obli od nekdaj izdelovala modele, ki so bili zaradi svoje velikosti, zmogljivosti in razkošja notranjosti namenjeni posebej pomembnim potnikom, med drugim državnikom, verskim poglavarjem in drugim znanim osebnostim.
Zato ni nič nenavadnega, da so proizvajalci avtomobilov v preteklosti največje tehnične novosti najprej uvajali v najdražjih modelih. Razloga za to sta zagotovo vsaj dva: prvi je želja, da jih najprej predstavijo najbolj zahtevnim kupcem in s tem dokažejo svojo naprednost, drugi pa, da je razvoj in prva praktična vgradnja v serijski model povezana z visokimi stroški, ki jih velikoserijski modeli za množice enostavno ne bi prenesli. Prestiž je postal gonilo inovacij.
Od asistirane vožnje do velnesa
Eden od glavnih protagonistov zgodbe o napredku v avtomobilizmu je zagotovo Mercedes-Benzov razred S, ki smo ga pred kratkim uradno spoznali na slovenski predstavitvi. Ker je model zanimiv, časa za preizkus pa je bilo takrat premalo, sem se z veseljem odzvala vabilu in si ga odšla pogledat k italijanskim kolegom, ki so imeli na predstavitvi v Toskani na razpolago precej različnih modelov, od tega večinoma v izvedbi s podaljšano medosno razdaljo.
Prva novost, ki se ji s kolegom nisva mogla upreti, je bil preizkus novosti asistirane vožnje. Čeprav lahko mirno zapišem, da me izredno zanimajo vse prihajajoče novosti v smeri samodejne vožnje, vam na tem mestu hkrati priznam, da bo prehod zame nekoliko težaven. Naj pojasnim … Celotno vozniško obdobje, od avtošole do danes, sem bila prepričana, da je na cesti najbolj pomembno, da si zbran, dobro opazuješ okolico in skušaš v vsakem trenutku predvideti poteze ostalih udeležencev na cesti. Od stanja, v katerem neprestano uriš opisane veščine, sem prešla v vlogo voznika, ki na avtocesti umakne roke z volana (!) in pri hitrosti nad 100 km/h menja vozni pas zgolj z vklopom smernika. Noro. Neracionalno. Ampak deluje.
Izkušnja bo precej lažja ter bolj sprejemljiva za prihajajoče generacije voznikov, med drugim zato, ker bo tudi asistirana vožnja le še ena tehnologija, ki bo iz prestižnih našla svojo pot v cenovno dostopnejše avtomobile. V skrajni različici bo šlo pri vožnji res le še za komunikacijo in usklajeno koordinacijo med vozili in infrastrukturo, voznik pa bo postal tisti izmed potnikov, ki bo določil pot in cilj potovanja.
Trenutno še nismo v tej fazi. In tudi v Mercedes-Benzovem razredu S ne govorimo o avtonomni, temveč o asistirani vožnji. To med drugim tudi pomeni, da lahko mirno zadržite roke na volanu, vgrajeni mehanizmi pa bodo s pomikanjem volana, samodejnim zaviranjem in pospeševanjem ter prilagajanjem vzmetenja na podlagi podatkov senzorjev in navigacije poskrbeli, da boste imeli v avtomobilu manj dela kot do sedaj.
Velnes v avtomobilu? Se šalite? Absolutno ne. Že v študiji MIT* iz leta 2009 so na primer med uvodnimi besedami zapisali: “O prometni varnosti tradicionalno govorimo v povezavi z individualnimi izboljšavami avtomobila s strani proizvajalca, izboljšavami voznika v procesu izobraževanja in izvedbe ter izboljšavami infrastrukture s strani vlade. Čeprav nobeden od teh pristopov ni napačen, so nepopolni. … Predlagamo uvedbo koncepta AwareCar, ki bi zaznal stanje voznika (nivo utrujenosti ali stresa) ter vozniku prikazal to informacijo, da bi ga ozaveščal o njegovem stanju v povezavi z razmerami na cesti in njegovim ‘običajnim’ vozniškim obnašanjem ter mu z vgrajenimi vozniškimi sistemi pomagal pri osvežitvi ter posledičnemu izboljšanju učinkovitosti in varnosti.”
Druga pomembna novost, ki sem jo imela možnost preizkusiti med vožnjo, je funkcija Energizing Comfort Control. V zasnovi pripomore k izboljšanju psihofizičnega stanja voznika s prednastavljenimi kombinacijami sistema klimatizacije (vključno z aromaterapijo), nastavitve sedežev (ogrevanje, prezračevanje, masaža posameznih delov), ambientalne osvetlitve in glasbe. Rezultat je pet programov za vsako razpoloženje – Freshness, Warmth, Vitality, Joy, Comfort – in dodaten program z osebnim trenerjem, ki je med vožnjo na zaslonu grafično predlagal vaje za pomoč pri sproščanju, aktivaciji mišic in ravnotežju.
Čeprav je bila vožnja prekratka, da bi lahko izkoristila vse prednosti, je bila izvedba desetminutnih programov zelo učinkovita ter je po moji oceni lahko zelo koristna voznikom, ki se pogosto na daljše poti odpravijo sami in v poznih urah. Za gost promet italijanske avtoceste od Firenc v smeri Pise pa se mi je zdel najbolj primeren Vitality z živahno glasbeno podlago (Leon Riskin – Feelin’ Good) 🙂
Skrita zbirka
Sladkorček za konec – sreči in dobrim odnosom Eugenia Blasettija, italijanskega tiskovnega predstavnika znamke, s strastnim (serijskim?) anonimnim italijanskim zbirateljem najbolj prestižnih Mercedesovih starodobnikov se lahko zahvalimo, da smo v sklopu dogodka imeli priložnost videti nekaj izbranih primerkov, ki si jih lahko ogledate v fotogaleriji in videu.
V pogovoru z Marcom Orsijem, ki mu je anonimni lastnik v varstvo zaupal dragocene avtomobile za čas predstavitve, smo lahko izvedeli, da ima njegov prijatelj v zasebni zbirki več kot 200 primerkov, ki so shranjeni na različnih lokacijah, o katerih nam ni nihče od prisotnih želel povedati kaj bolj konkretnega. Večina avtomobilov je v izvirnem stanju od časa nakupa, za njihovo shranjevanje so poskrbeli le s konzervacijo, v voznem in/ali obnovljenem stanju pa jih je po Orsijevi oceni približno desetina.
Na žalost si zbirke, ki jo večinoma sestavljajo vozila razreda S, ni mogoče ogledati. Med največje bisere pa spadajo primerki, ki smo si jih lahko ogledali na razstavi. Nekateri so izjemni zaradi njihovih tehničnih lastnosti (kot je na primer razstavljeni 300 SEL z redkim 6,3-litrskim agregatom), medtem ko so drugi pridobili na zbirateljski vrednosti zaradi zgodovinskih lastnikov (družina Ferrerro).
Marco Orsi je tudi sam postal zbiratelj redkih starodobnih primerkov pred približno desetimi leti. Med smehom nam je med drugim zaupal, da jih načeloma le kupuje, nikoli prodaja … no, včasih le med prijatelji zbiratelji.
Besedilo, fotografije in video: Urška Radolović.
*Coughlin, J.F., Reimer, B. & Mehler, B. (2009). Driver Wellness, Safety & the Development of an AwareCar. AgeLab White Paper, Cambridge, MA.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Velnes v vožnji"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Gledam video in … eden fali. Drugače pa z izjemo jumbota in njegovega naslednika so to prav vsi vrhunski oblikovalski izdelki.