
Odgovor na zadnje vprašanje se je na koncu izkazal kot najlažji, saj sem konec koncev že vedel, na koga se moram obrniti. Opel v Sloveniji namreč že dolgo izpostavlja sobivanje družin in posameznikov s kosmatinci; bili so celo prvi, ki so psom ne le z veseljem odprli vrata salonov vozil, ampak tja tudi gostoljubno namestili ležišča in posode za vodo – kot prava psom prijazna znamka. Poleg tega lokalno sodelujejo z Zavetiščem za zapuščene živali Gmajnice, ki spada pod okrilje Živalskega vrta Ljubljana, kjer pred vhodom lahko pogosto vidite tudi katerega od njihovih novih modelov. Da pravzaprav pojasnim, v čem je bila moja dilema glede prevoza: v avtomobilih, ki so namenjeni preizkusom medijev, je navadno v pravilih zapisano, da niso namenjeni prevozu hišnih ljubljenčkov. Ampak ker vem, da se pri Oplu med drugim posvečajo tudi osveščanju voznikov o varnem in udobnem prevozu živali, sem upal, da bodo pripravljeni narediti izjemo za prvo vožnjo naše male Dori.
Na srečo se nisem zmotil – predstavniki znamke so mi dali jasno vedeti, da je njihova nova Frontera družinski model. Namenjena je torej ne le prevozu oseb, temveč se bodo v njej dobro počutili tudi štirinožni družinski člani. Če imate doma kužka, verjetno tako veste, da gre vedno tja, kamor gredo vsi ostali. Potrebno je poskrbeti le za primerno varnost.
Naj bo varno

Verjetno nisem edini, ki se vozi po slovenskih cestah ter v sosednjih avtomobilih opazi pse na vseh mogočih lokacijah in položajih. Morda sem na to še bolj pozoren zdaj, v času poletne turistične sezone, ko so naše ceste polne vozil tujih registracij. Psi ležijo pred sovoznikom na armaturni plošči, sedijo ali stojijo v voznikovem naročju, kakšni pri tem celo molijo glavo skozi okno, drugi pa so na primer nameščeni na polici prtljažnika, pa še kakšna druga povsem neprimerna lokacija se najde, ko so vozila natrpana s prtljago. Sam sem »alergičen« že na noge sopotnikov in sopotnic, kadar jih nonšalantno med vožnjo položijo na armaturno ploščo. In potem si mislim, da je ljudem očitno vseeno za lastno varnost – v primeru prometne nesreče je namreč takšno početje izrazito nevarno in nespametno – ampak enostavno ne razumem, kako niti ne pomislijo na varnost psa v avtomobilu.
Zakon je pri nas glede prevoza hišnih ljubljenčkov dokaj preprost in ohlapen; 9. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali pravi, da mora biti hišna žival pri prevozu zavarovana pred izpadom ali pobegom iz prevoznega sredstva. Veliko več določil je namenjenih puščanju hišnih ljubljenčkov v avtomobilu v vročini ali mrazu. Med drugim je še omenjeno, da hišnih živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru, razen če sta zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje. Čeprav je glede na zapisano v zakonu možen prevoz hišnih ljubljenčkov celo na armaturni plošči ali na polici prtljažnika, če so le varno pripeti, tega nikakor ne priporočam. Pes v avtomobilu ne sodi na tla pred sovoznikom ali na zadnjo polico, še posebej pa ne v naročja potnikov. V vseh primerih lahko ob nenadnem zaviranju, že pri nizki hitrosti, poleti po avtu ali v hujšem primeru celo skozi vetrobransko steklo. Če je pripet, pa bo zanj največjo nevarnost predstavljala sprožitev zračne blazine.

Če psa ne voziš v zanj verjetno najbolj varni rešitvi, namenskem kovinskem boksu, ki je trdno zavarovan v prtljažnem delu, je torej ključno kje in kako bo pripet z varnostnim pasom. Poiskati je treba tudi pravo rešitev za čas, ko odrašča in se šele spoznava z vožnjo z avtomobilom, torej potrebuje več pozornosti in bližine svojih skrbnikov. Obstaja sicer več rešitev, a so mi strokovnjaki za začetek svetovali oprsnico in dodaten namenski varnostni pas. Tudi ta kombinacija ni vedno optimalna, saj se lahko v primeru močnejšega trka oprsnica ali varnostni pas strgata, a se mi je zdela za naš prvi prevoz sprejemljiva. Na koncu sem se moral namreč sprijazniti tudi s tem, da so bolj dovršene rešitve tudi neprimerno dražje, naša Dori, avstralska ovčarka, pa bo v naslednjih mesecih bliskovito rasla.

Za razliko od kratke vožnje na predstavitvi in v okviru izbora Autobest smo v uredništvu v nekaj dneh sobivanja Frontero končno lahko v miru pregledali, pretipali in predvsem vozili. Po eni strani ima številne skupne točke s tehničnimi sorodniki iz hiše Stellantis, po drugi pa so pri znamki Opel že nekajkrat dokazali, da imajo dovolj svobode za prilagoditev modelov svojim standardom in pričakovanjem tradicionalnih kupcev, še posebej ko gre za udobje sedenja, vozno izkušnjo in rešitve infozabavnega sistema. Vsi tisti, ki so pred Frontero imeli Crossland, jih ne bo razočarala – s 460 litri prtljažnika v osnovni postavitvi ga še prekaša (+50 litrov), s preklopljenimi nasloni zadnjih sedežev pa se ta prostor poveča vse do impresivnih 1.600 litrov. Zaradi opazno daljše medosne razdalje ima več prostora tudi za zadnje potnike, piko na i prijetni vožnji v zračni potniški kabini pa dodajo njene pravilne zunanje oblike.

Za slednje smo pričakovali, da bodo negativno vplivale na porabo hibridnega pogonskega sklopa sistemske moči 107 kW/145 KM, predvsem pri avtocestnih hitrostih, ampak se je s povprečjem okrog 6,5 l/100 km (ob povprečni hitrosti nad 95 km/h) solidno izkazala tudi na daljši vožnji. V mestu se je poraba spustila približno liter nižje, kar po naši oceni kar dobro predstavlja realno stanje – po eni strani je bila malenkost višja zaradi hlajenja pri visokih zunanjih temperaturah, po drugi pa malenkost nižja, ker je med šolskimi počitnicami mestni promet nekoliko bolj tekoč. Ne pričakujemo, da bo na trgu veliko povpraševanja za izvedenke s sedmimi sedeži, je pa vseeno pohvalno, da so na voljo tistim, ki občasno vozijo več potnikov. Morda bosta komu zanimiva še naslednja podatka: v petsedežni hibridni različici lahko s Frontero vlečemo priklopnik z zavorami do 1.250 kg, dovoljena statična obremenitev strehe pa znaša 240 kg – čisto prav ste razumeli, med doplačilnimi dodatki si njeni uporabniki lahko omislijo tudi strešni šotor, kot je Thule Foothill.

Na tem mestu vam niti ne bom pisal, kako pomemben čustven dan je bil, ko smo se odpravili ponjo. Kdor razume, bo že vedel… Na koncu smo se poslovili od njenih prvih skrbnikov in jo namestili na prostor, ki smo ga zanjo pripravili na sredini zadnje sedežne klopi. Da bi šlo vse gladko, ne le ob prvi vožnji, ampak tudi v prihodnosti, smo Dori pred tem nadeli oprsnico s pripadajočim pasom za pripenjanje slovenske blagovne znamke Loomp v prepoznavni in dobro vidni Oplovi rumeni barvi, ki jo je dobila za prvo darilo.
Čeprav smo se na prvi prevoz temeljito pripravili, me je vseeno malo skrbelo, kako se bo odzvala na prvo (in to še daljšo) vožnjo z avtomobilom. Kadar živiš s psom, je vsaka pot neprimerno lažja, če med vožnjo ni v stiski in mu ni slabo. Ne bi rad, da se naslednji stavek bere kot reklama, ampak: odziv je bil nad vsemi pričakovanji! Dori se je, kot da bi se vozila že celo življenje, zleknila na Fronterine zadnje sedeže, ki so tudi zanjo očitno na ravno prav udobni strani. In medtem ko je ona našla najboljši položaj zadaj, sem bil sam zadovoljen spredaj na sedežu s funkcijo Intelli-Seat, pri katerih sredinska reža zmanjšuje pritisk na trtico ter zagotavlja primerno oporo tudi med dolgimi vožnjami po avtocesti. Preprosta rešitev, a bo vsak potnik na prednjih sedežih opazil razliko.
No, že za prvim ovinkom je bilo vse skoraj idilično: Dori se je povsem sproščeno zleknila na sredino sedeža, glavo položila na konec sedalnega dela in po nekaj minutah vožnje mirno zaspala. Našemu Brinu, ki jo je tako nestrpno čakal, se je poleg nje nasmeh raztegnil od ušesa do ušesa. Z ženo pa sva ju samo vsake toliko čim manj opazno pogledala, da ne bi porušila ravnovesja. Ko smo prišli domov, je sledilo še zadnje presečenje – Dori sploh ni hotela ven iz Frontere. Kar ležala je tam in se ji ni mudilo nikamor. No, malo je trajalo, ampak na koncu smo jo le prepričali, da razišče svoj nov dom.

Zdaj smo skupaj že par tednov in neverjetno je, kako hitro se Dori spreminja in odrašča! Prav to me je spodbudilo k razmišljanju, kaj bo najboljša rešitev za skupna varna in prijetna potovanja v prihodnosti. Ampak o tem več naslednjič, mogoče celo v električni Fronteri.
Besedilo in foto: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen