Minaudière*
Velmožje v Ingolstadtu so kar nekaj časa zavistno opazovali svoje južno-bavarske sosede, kako si s »svojim« Minijem režejo velik kos profitabilne pogače v razredu (ekskluzivnih) malih mestnih avtomobilov. Zatorej so leta 2010 na ceste splavili model A1, s katerim so pričeli tudi sami nagovarjati tiste (petičnejše) kupce, ki se želijo tudi po mestnih središčih voziti v stilu. Pri čemer je bilo še najbolj pomembno, da mini Audi, podobno kot ženski minaudière, navdušuje s stilom in pridihom luksuznosti, manj pa z racionalno praktičnostjo.
A ker bo Minijev rival v letošnjem letu upihnil že peto rojstnodnevno svečko, so morali Audijevi »dermatologi« opraviti vsaj manjši lepotilni poseg. Prenovljeno verzijo je tako moč prepoznati po rahlo spremenjenih odbijačih, preoblikovanih zunanjih retrovizorjih, drugačnejših lahko-kovinskih platiščih ter po »spremenjeni trasi« sprednjih in zadnjih žarometnih LED diod. Zgolj najbolj natančni, ki se naokrog sprehajajo z metrom v roki, pa bodo hkrati ugotovili, da je petvratna različica Sportback (po prenovi pri nas ni več na voljo trivratne verzije) sedaj daljša za 20 milimetrov. Žal pa tokratna prenova ni doprinesla večjega spektra živahnejših karoserijskih odtenkov, ki bi, podobno kot pri simpatičnemu Fiatu 500, nekako bolj pristajali k radoživi filozofiji mini Audija.
Babuška
Marsikdo se dandanes priduša nad Audijem (ter ostalimi premijskimi proizvajalci), da postajajo njihovi novodobni modeli čedalje bolj podobni drug drugemu in jih je na daleč že zelo težko ločiti med sabo. A omenjena »copy-paste« tehnika, s katero sicer želijo poenotiti skupno identifikacijo svojih modelov, ima hkrati tudi precej pozitiven učinek, saj tudi najmanjšim »kapel’cam« v ponudbi namenjajo pri notranjem interierju podobno dozo prefinjenosti in prestižnosti, kot pri svojih zastavonošah (beri: večjih modelih).
Tako se zaradi dovolj izbranih notranjih materialov – pa najsi gre za mehko obložene plastične oplate ali pa za hladen aluminij – tudi v Audijevem »malčku« počutiš dovolj gosposko. Le zavedati se je potrebno, da njegovi precej omejeni notranji proporci kaj hitro pokažejo svoje meje, kar bodo na precej neudoben način občutile glave zadaj sedečih odraslih potnikov. In nenazadnje tudi v precej plitev prtljažnik je, podobno kot v modni ženski neseser, moč zbasati zgolj najnujnejše (kozmetične) potrebščine.
Najmanjša Audijeva »babuška« po letošnji kozmetični prenovi v notranjosti sicer ni doživela drastičnejših sprememb, še najbolj opazna pa sta nova opremska paketa v ponudbi – Design in Sport. A facelift bi vseeno lahko poskrbel za skorajda že obvezno slovenizacijo info-zabavnih naprav ter za popolnoma ničelno doplačilo nekaterih samoumevnih kosov opreme (tempomat, zadnji parkirni piskači, dežni senzor, sprednji komolčni naslon).
Moj »dragi« zmore
Najprestižnejšemu malčku v Volkswagnovem koncernu, pri katerem se prične cenik v tistih sferah, kjer se končuje Fabijin, so med letošnjo kozmetično revitalizacijo dodobra osvežili tudi motorno ponudbo. Med ogljikovodično manj oporečnimi agregati, ki bodo lahko v ponudbi vse do leta Euro7, se je znašel tudi modificiran 1.6 litrski TDI, ki je sedaj za 8 kilovatov močnejši ter za 7g CO2/km snažnejši od predhodnika. Ter velja v kombinaciji z dvosklopčnim sedem-stopenjskim avtomatskim menjalnikom S-Tronic za drugo najdražjo verzijo na ceniku – takoj za sladostrastnim 231 »konjskim« S1.
Kljub začetnim pomislekom, da »traktorska« motorizacija ne spada v tolikanj ekscentričen avto, kot je mini Audi, pa je omenjena pogonska kombinacija ponudila med tokratnim testom zadovoljivo dozo dinamičnih občutkov. Velik delež pri tem ima menjalna avtomatika s precej intuitivnim in nezaznavnim delovanjem, ki dodobra izkorišča motorne zmogljivosti, a si rahlo (že poznano DSG) kritiko zasluži med počasnimi manevri, saj nikakor ne omogoča natančnega (centimetrskega) premikanja. Za dodatno dozo voznih užitkov poskrbi še serijski sistem Drive Select (paket Sport), ki dodatno prilagodi karakteristike motorja in menjalnika.
Precej draga igrač(k)a, ki si sicer osnovo deli s »plebejskima« bratrancema, Polom in Ibizo (platforma PQ25), se lahko pohvali z zanesljivo in uravnoteženo lego na cestišču ter z vzorno vodljivostjo, ki jo omogoča modificiran elektro-hidravlični volanski mehanizem. A je vseeno potrebno priznati, da malemu Audiju manjka še kar nekaj manjših »faceliftov«, da bo lahko ujel igrivega Minija.
Chanometer
Mini Audi je po tokratni prenovi še vedno dovolj luksuzen modni dodatek, s katerim je moč paradirati tudi pred najbolj »hip« mestnim lokalom letošnjega poletja. In četudi ni tako retro šik in »fensi« kot Fiatov 500, niti ni toliko avantgarden kot DS3 in niti ni toliko vozno navdušujoč kot gokartski Mini, pa lahko že zgolj in samo zaradi svojih štirih bleščečih prstanov pri marsikomu predstavlja precejšen predmet poželenja. Pri čemer so vsakršne (ne)smiselne debate o racionalnosti in primerjave s »plebejskimi« predstavniki B segmenta (Polo, Ibiza & Co.) vsaj toliko plodne, kot če bi želeli svoji boljši polovici dopovedati, da se lahko na večerno zabavo odpravi s planinskim nahrbtnikom, namesto z Guccijevo torbico.
Tekst in foto: Chan
* ženski modni dodatek oziroma okrasna škatlica, ki je namenjena najosnovnejšim (kozmetičnim) potrebščinam in se lahko uporablja kot substitut večerni torbici.
Več o Audiju A1 pa na uradni strani.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen