Prvega sem videl, ko ga je vozil Brane Legan. Zdel se mi je elegantno oblikovan, hkrati pa je bil tudi dovolj športen, kot sem bral. Z leti sem jih vozil kar nekaj, a prav ta, aktualni BMW R 1200 RS, mi je spet zbudil prav tiste občutke. Ne športno-potovalni, pač pa športno-elegantni motocikel! Pravzaprav – seksi bokser – če je to sploh mogoče?!
Gre za športno naravnanega bokserja v lepi, lahki potovalni preobleki. To pomeni, da ni popolnoma zapet v plastičen plašč, prav tako je spodnji del motocikla lepše izpostavljen očem tehničnih zaljubljencev – na vsaki strani kraljuje po en valj, ki med vožnjo zagotavljajo tisti žlahtni, ravno prav divji topot.
Gre za športno naravnanega bokserja v lepi, lahki potovalni preobleki.
A pojdimo lepo od začetka …
Kdor ga zajaha, ne bo sedel najbolj pokonci, a tudi ne najbolj športno. Pravzaprav je lega uživaškega telesa na njem ravno prav sproščena, da stotine in verjetno tudi tisoči kilometrov niso problematični. Trik je v tem, da so ti kilometri lahko bodisi polžje-turistični ali pa športno-dinamični. Mešanica fotelja in ležalnika torej. Pri tem je prednji, ročno nastavljivi vetrobran, ki deluje kot prozorna frizura lepe dvooke prednje maske, še kako koristen. Pravzaprav svoje delo opravlja odlično, ker je bogato odmerjen, zato celo ni zgolj sam sebi namen.
Mešanica fotelja in ležalnika torej.
… po poti …
Pilot, ki drži za športne krake krmila, vpete v gornji križ, ima odličen pregled na armaturno ploščo. Ta je tokrat enaka, kot je bila že pri testiranem cestnem razbijaču R 1200 R. Mešana tehnologija analognega merilnika hitrosti in digitalnega prikazovalnika informacij ponuja bogat nabor podatkov o električno nastavljivem vzmetno-blažilnem sistemu D-ESA, pa vse mogoče informacije potovalnega računalnika (dolžina, poraba, povprečna hitrost, doseg z gorivom, temperatura …) in nastavljiv način prikaza – na jasno čitljivem zaslonu lahko kraljuje prikaz hitrosti, ali pa prikaz vrtljajev.
Še posebej koristen je prikaz vrtljajev motorja, ki ima integrirano tudi funkcijo za prikazovanje »varnega območja vrtljajev« glede na temperaturo motorja. Takoj po tem, ko spelješ, ga namreč ni priporočljivo vrteti v najvišje vrtljaje. Dobrodošlo za tiste, ki želijo jekleno srce še posebej skrbno varovati pred poškodbami.
Na ročkah seveda spet kraljujejo gumbki s sličicami, ki v svetu motociklizma pomenijo luksuz –ABS, ASC (nadzor stabilnosti), nastavitev vzmetenja, ogrevanje ročic, izbiro režima delovanja motorja (rain, road, pro dynamic in user). Poslastice, ki se jih človek kar navadi in jih potem na drugih motociklih hitro pogreša. V načinu Rain, torej dež, je predvidljiv in ne butne takoj, da bi ga zaupal vsakemu, tudi začetniku – v načinu Dynamic pa ravno dovolj hitro dovolj zmogljivo vleče, da bi ga upal dati v roke tudi najzahtevnejšim in ne bi imeli veliko možnosti za nerganje.
Na ročkah kraljujejo gumbki s sličicami, ki v svetu motociklizma pomenijo luksuz.
Pri vožnji dodobra spoznamo 92 kilovatov oziroma 125 konjskih moči, ki jih zmore motor. Nikakor se ne zdi podhranjen, saj je razvoj moči in navora, tako da ni treba dolgo čakati, da se kaj zares »zgodi«. Pozna se prenovljeni, vodno-zračno hlajeni motor, ki je, v primerjavi z drugimi bokserji iz BMW-jevega ringa, deležen tudi povečanja moči v nizkem območju vrtljajev. To omogoča, da je zabaven in hiter na tesno zavitih cestah, a se veseli tudi dolgih, odprtih odsekov in zavojev, kjer največjo moč in navor dosega pri 7.750 oziroma 6.500 vrtljajih.
Nikakor se ne zdi podhranjen, saj je razvoj moči in navora zelo dinamičen. Je zabaven in hiter na tesno zavitih cestah, a se veseli tudi dolgih, odprtih odsekov in zavojev.
… do užitka
Še eden v vrsti BMW-jev, za katere lahko rečem le, da je vožnja brezhibna. Zavore delujejo silovito in čvrsto, motocikel pri kakršnemkoli dinamičnem dogajanju ne trmoglavi in zvesto naredi tisto, kar zahteva voznik.
Pri vsem tem se da z nadgradnjo Pro pridobiti še dodatno varnost – sistem ASC (nadzor stabilnosti) postane DTC (dinamični sistem za nadzor zdrsavanja kolesa), saj izkorišča tudi vgrajeni senzor nagiba, ki prispeva informacije tudi pri posredovanju med nagibom motocikla v zavoj.
Dokupiti je mogoče tudi sistem za pomoč pri prestavljanju menjalnika Gear Shift Assist Pro, s katerim je treba sklopko uporabiti samo v prvi prestavi, v preostalih pa prestavljamo brez sklopke in z ustrezno dodanim plinom. Tehnična rešitev, ki deluje komfortno in tudi v smislu boljših časov, če bi utegnili zaviti na kakšno dirkališče.
Na voljo so še brezkontaktni radijski ključ Keyless Ride in seveda navigacijska naprava GPS, pa sistem kovčkov, ki so že tradicionalno prostorni kot manjša dnevna soba in lepo skladno oblikovani, da z njimi potujemo »v stilu«.
Vas bolj zapelje RS ali RT?
RS sicer ni brezkompromisen, kot njegov štirivaljni litrski bratranec S 1000, a je moči in navora tule dovolj, udobja pa še več. Sproščeno vijuganje in potovanja so njegova najljubša jed, bodisi z enim ali dvema človekoma »na grbi«.
Razmisliti je treba torej le, ali bi si utegnili želeti več plastičnega zavetrja, kot ga ponuja BMW R 1200 RT, ali pa vam domišljijo draži bolj poskočen motocikel z nekoliko športnejšo držo telesa (stroj, ki ga opevam v tem eseju). Na to vprašanje mora znati odgovoriti vsak sam – najbolje po kakšni primerjalni testni vožnji. Jaz bi raje drgnil RS-a, saj je bistveno bolj seksi – tako za vožnjo, kot na pogled!
Razmisliti je treba torej le, ali bi si utegnili želeti več plastičnega zavetrja, kot ga ponuja BMW R 1200 RT, ali pa vam domišljijo draži bolj poskočen motocikel z nekoliko športnejšo držo telesa. Jaz bi raje drgnil RS-a, saj je bistveno bolj seksi – tako za vožnjo, kot na pogled!
Nasvet #13 za cestne užitke: Ne podcenjujte narave
Pri stotinah kilometrov, ki jih človek preživi na takšnih in drugačnih motociklih, se izkristalizira tudi zavedanje naravnih elementov. To ne pomeni, da opazujemo gozd in gore in travnike in reke in morje … Pač pa, da čutimo, kako smo umeščeni v prostor in kako hitro se v njem gibljemo. Od tega je odvisno marsikaj. Ne le to, kako hitro bomo doma, pač pa včasih tudi, v kakšni obliki bomo prispeli na cilj.
Motocikli, ki nimajo polnega oklepa, so zato včasih boljša izbira – tako imamo vedno boljšo informacijo o tem, kako hitri smo, ter si lažje predstavljamo, kaj to pomeni v primeru kakšnega zapleta na cesti. Hitrosti ne zaznavamo le s števcem hitrosti, pač pa tudi z vsakim milimetrom telesa, z glavo (ker jo zračni piš ves čas odriva), in s hrbtom ter rokami, ker z njimi premagujemo zračni upor. Nasvet se torej glasi: pomislite, ali vam je lahko udobje potovalnih ali športnopotovalnih motorjev kdaj varljivo! Morda se včasih splača izbrati motocikel naked ali pa takega s polovičnim oklepom.
Besedilo in fotografije: Simon Ručigaj.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen