Stara znanka
Hyundajev mali križanec, poimenovan po znanem okrožju na havajskem otočju, v katerem poteka vsakoletno tekmovanje v triatlonu, je že stari znanec naših cestišč ter je na voljo tudi v povsem električni izvedbi. Slednja obenem velja za enega najbolj popularnih električnih modelov na tej strani oceana ter se je v predlanskem letu zavihtel celo na četrto mesto najbolj prodajanih EV vozil. Ter s tem postal prava ikona med električnimi vozili na evropskih tleh!
Električno Kono boste sicer od običajnih izvedb zelo hitro ločili po malce bolj futurističnem izgledu (sprednja maska brez rež, drugačni odbijači in platišča), ki pa ne bo povšeči prav vsem. A tega smo od električnih modelov tako ali tako že vajeni – nekateri izgledajo, kot da jih je narisala vrtčevska mladež (spomnite se samo kakšnega Mitsubishija i-MIEV ali prvega Nissana Leafa). Okej, pri električni Koni tega ne moremo trditi, a vseeno obstaja na trgu precej več všečnejših in zanimivejših primerkov. Nenazadnje že znotraj njihovega »hleva« (beri: Ioniq 5).
Kakorkoli že, Hyundaiev posebnež je v lanskem letu doživel malce bolj konkretno kozmetično prenovo, kar se še najbolj vidi po dodobra spremenjenem sprednjem delu ter drugačnih svetilih. Ostro oko bo morda uzrlo, da je za 25 milimetrov daljša, na voljo pa so tudi novi karoserijski odtenki. Zadnja kozmetična prenova je obenem poskrbela za še bolj digitalizirano notranje okolje, kjer si še posebno pohvalo zasluži multimedijska naprava (ločljivost 10,25-palčnega zaslona, hipna odzivnost). Vsekakor eden boljših infozabavnih sistemov med nepremijskimi proizvajalci, ki hkrati velja za enega bolj uporabnikom prijaznih.
Potniki bodo obenem veseli novotarije v obliki ambientalne osvetlitve in opremskega paketa Impression, pri katerem ne manjkajo niti nekateri dokaj nadstadardni elementi (hlajenje sedežev, HUD zaslon). Ter obenem negodovali nad ne najbolj prostorno zadnjo klopjo in dejstvom, da si avtomobil ne zapomni posameznih zadnjih uporabniških nastavitev (Lane Assist, Auto Hold, način vožnje).
VisoKONApetostna
Morda veste, kaj je vozniku električnega avtomobila daleč najbolj pomemben element v njegovi notranjosti? Zaslon potovalnega računalnika, kjer je prikazan podatek o dosegu! In ravno t.i. »Range Anxiety«, oziroma – če po Toporišičevo kolikor toliko poslovenimo – strah pred prazno baterijo je menda glavni krivec, da je ljudi še vedno precej strah elektrificirane prihodnosti. Okej, če seveda ob tem povsem odmislimo pretirane cene tovrstnih prevoznih sredstev.
Pri Hyundaievi Koni, ki ima vgrajeno večjo baterijo z zmogljivostjo 64 kWh (na voljo je sicer še šibkejša z 39,2 kWh), bodo voznikove oči verjetno redkeje pogledovale k potovalnemu računalniku, saj se ponaša z dokaj hvalevrednim dosegom. Le ta znaša namreč v povsem realnih pogojih okrog 400 kilometrov (v mestnem prometu celo več kot 450), kar velja za zelo dober dosežek. Pri električnih avtomobilih je sicer velikokrat precejšen razkorak med tehničnimi podatki ter prakso, česar pa pri Koni EV (k sreči) ni moč potrditi. Pohvalno! Ob tem dodobra navduši tudi s porabo električne energije, ki jo je brez težav moč vzdrževati pod 16 kWh/100 km (no, na avtocesti pri hitrosti 130 km/h kaj hitro naraste nad 20 kWh/100 km). Testna poraba pa je bila tokrat ob dokaj podobnih pogojih celo nižja, kot pri občutno lažji Corsi-e!
Pri močnejši različici električne Kone za pogon skrbi elektromotor z največjo močjo 204 KM, ki navduši s svojim hipnim podajanjem moči. Res pa imajo sprednja kolesa – oziroma, natančneje, medkolesna stabilizacijska elektronika – na mokrem kar precej dela, saj je navora skoraj že preveč (395 Nm). Pospeški so tako več kot prepričljivi (7,6-sekundni pospešek od mirovanja do 100 km/h), s čimer zna na semaforskih »drag race-ih« ugnati v kozji rog tudi prenekatero bencinsko gnano zverinico. A s tako gnano Kono med ovinki ne boste ravno želeli podoživljati svojih mladostniških Playstation fantazij, saj ni namenjena neumornemu preganjanju med ovinki. Nenazadnje že zaradi volanskega mehanizma, ki ne ponuja tistih pravih občutkov, kaj se dogaja pod kolesi.
A pozor! Kdor bo želel svojo naelektrena Kono polniti zgolj in samo na domači vtičnici, naj se pripravi, da bo svoje poti kar se da natančno načrtoval. Navkljub solidnemu dosegu. Polnjenje preko šuko vtičnice z upravljalnikom polnjenja ICCB traja namreč več kot 28 ur (od 10 do 100%), zaradi česar je potrebna dobršna mera potrpežljivosti. In na hitrih 50 kW polnilnicah? Do 80-odstotne napolnjenosti ravno toliko, da si lahko v miru ogledate dve oddaji Obzorja duha (beri: dobrih 60 minut).
Ko te strese
Električna mobilnost je v zadnjih desetih letih vsekakor naredila kvantne preskoke, k čemur je dodobra pripomogla tudi znamka Tesla. Vendar pa je ogromen napredek viden tudi pri drugih proizvajalcih, še posebej pri največjem korejskem proizvajalcu, ki v zadnjih časih dodobra preseneča – npr. z novim Ioniq 5 ter prihajajočim luksuznim Genesisom GV60 EV.
Z električno gnano Kono, ki je sicer luč sveta ugledala že pred štirimi leti, so dokazali, da je lahko električno vozilo tudi povsem vsakodnevno uporabno, saj s svojo avtonomijo pokrije večino vozniških potreb. Pikolovci bodo najbbrž dejali, da bo pot na počitniško destinacijo v Dalmacijo zaradi iskanja polnilnic precej bolj mukotrpna, stanovalec v blokovskem naselju pa tudi nima kje polniti svojega avtomobila. A to je pač debata, ki se vedno razvije ob omembi prihajajoče električne mobilnosti.
Večjo težavo v tem trenutku predstavljajo cene tovrstno gnanih vozil, ki so preklemansko samozavestno nastavljene. Eko brezobrestni krediti ter ostale ugodnosti gor ali dol. Slabih 50 tisočakov za malega križanca, ki se ne ponaša ravno z avreolo premijskosti, je pač enostavno preveč. Pri Hyundaievi Koni z oznako Electric bo tako strah pred prazno baterijo vsaj malce razvodenel, strah pred prazno denarnico pa še vedno ostaja.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Električna iKona"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Enostavno bodo avtomobili tako dragi, da bodo sforsirali car sharing.
“Večjo težavo v tem trenutku predstavljajo cene tovrstno gnanih vozil, ki so preklemansko samozavestno nastavljene. Eko brezobrestni krediti ter ostale ugodnosti gor ali dol. Slabih 50 tisočakov za malega križanca, ki se ne ponaša ravno z avreolo premijskosti, je pač enostavno preveč. Pri Hyundaievi Koni z oznako Electric bo tako strah pred prazno baterijo vsaj malce razvodenel, strah pred prazno denarnico pa še vedno ostaja.”
Moj poklon avtorju za tole. Da javno pove svoje mišljenje o “prekleto” predragih avtomobilih.
Ker noben/skoraj noben ne drzne takole naravnost v osje gnezdo.
Kakšna cena, adijo pamet.
res je, cena je že skoraj na nivoju Ioniq 5!