V zadnjem času prihajajo od vse številnejših avtomobilskih proizvajalcev informacije o preveč pestri in obsežni paleti prodajnih modelov, ki je posledica nekdanje želje ugajati vsakemu okusu. Industrija je tako po novem preusmerila fokus iz izredne širine in pestrosti ponudbe bolj v smeri osredotočenosti na manjše število modelov. Z manjšanjem pestrosti pa nikakor nočejo izgubljati zvestih strank. Nikakor. Romuni so se v primeru novinca, Joggerja potrudili nagovoriti kar tri skupine kupcev. Tiste, ki so doslej posegali po karavanih, druge, ki so kupovali enoprostorce in tretje, ki so se ozirali za dostavniki. Po eni strani so to res kupci z različnimi pričakovanji in vrednotami, a je Dacia prepričana, da jim je v Joggerju uspelo združiti prednosti vseh v zgolj enem modelu. Pa poglejmo, kako dobro jim je to zares uspelo.
Zunaj daljši, znotraj prostornejši
Jogger je ne samo tehnično soroden Sanderu, z njim si deli tudi celotni prednji del avta. To pomeni, da sta Jogger in Sandero v različici Stepway do stebrička B pravzaprav identična. Od vključno zadnjih bočnih vrat naprej pa se začnejo nabirati razlike. Prva je višje postavljen in bolj vodoravno tekoč zgornji rob stranskih stekel. Tudi sicer se strešna linija od srednjega stebrička proti zadku sprva še malo privzdigne, potem pa ostane bolj ali manj vodoravna povsem do zadnjega stebrička D. Ker je Jogger v primerjavi s Sanderom skoraj 45 centimetrov daljši, so morali za ohranjanje merskih sorazmerjih poseči v določene elemente avta.Prva in najbolj očitna je daljša medosna razdalja, ki meri natanko 293 mm več kot pri Sanderu. Tudi zadnji previs karavansko-enoprostorskega zadka je večji kot pri Sanderu in sicer za točno 155 mm. Vsi trije omenjeni merski naskoki Joggerja napram Sanderu se več kot odrazijo tudi v notranjosti novinca.
Vsega pač ne morem imeti
V prvi vrsti sedežev je, enako kot zunaj, identičnost s Sanderom pričakovana. Ta se odraža v preprostem oblikovanju, katerega monotonost črnine plastike uspešno razbijajo površine, prevlečeno s tkanino. Nedvomno poceni, a zato nič manj učinkovita rešitev. Voznikovo delovno mesto je tudi dobro urejeno, s pomočjo po dosegu in višini nastavljivega volanskega obroča in tudi sedeža pa menim, da si bo lahko praktično vsakdo uredil delovno mesto sebi po godu. Klasični merilniki neposredno pred voznikom so dobro berljivi. Ker se trudijo biti Dacie kolikor toliko v stiku s časom, je tudi v Joggerju najti vrh sredine armaturne plošče nameščen dotično-občutljiv zaslon večopravilnega sistema. Pozdravljam Daciino vztrajanje s klasičnimi stikali in gumbi, bi si pa želel, da bi bil fizičen gumb namenjen tudi uravnavanju glasnosti radia. Je pa res, da sem zdaj že vajen, da vsega v življenju pač ne morem imeti.
Lep naskok
V prvi vrsti naj omenim še dobro odmerjen prostor v tri smeri, dobro, čeravno ne razkošno, pa so odmerjeni centimetri tudi v drugi vrsti sedežev. Upoštevaje konkretno daljše medosje bi človek sicer pričakoval občuten naskok Joggerja napram Sanderu, a se izkaže, da je ta vseeno zelo skromen. Situacijo je najbolje povzeti z opisom, da kolenskega prostora za potnike v drugi vrsti sedežev ni razkošno veliko, a vseeno dovolj, da se tudi odraslim posameznikom ni treba bati prostorske stiske za kolena. Omenjena višja streha Joggerja se v kabini odrazi v drugi vrsti tudi v dobre tri centimetre več prostora za glave, kar je kar lep naskok v primerjavi s Sanderom.
Pozitivno preseneti
Karavansko razpotegnjena in položna streha ter dobrih 15 centimetrov daljši previs preko zadnje preme je omogočil inženirjem vgraditi v Joggerjev zadek tudi šesti in sedmi sedež. Z njima je bil opremljen tudi testni primerek. Medtem ko sem vajen v mersko podobno velikih, ponekod pa tudi v nekaj večjih avtih, da sta sedeža v tretji vrsti uporabna le za otroke, Jogger še enkrat več pozitivno preseneti. Izkaže se, da sem tja povsem dostojno posedel tudi mojih 1,84 metra telesne višine. Že res, da se je treba malo potruditi pri prebijanju mimo sedežev v drugi vrsti, a ko si enkrat poseden v tretji vrsti, je svet lepši kot v kakšnem Kodiaqu ali podobnih sedemsedežnikih. V Joggerju okoli šestega in sedmega potnika sicer, tako kot okoli ostalih petih potnikov, ni nekega prostorskega izobilja, a je centimetrov vseeno dovolj tako za moja stopala kot tudi za komolce in kolena ter sem tam resnično čisto spodobno sedel.
Vrh ponudbe
Testni avtomobil je bil iz vrha ponudbe, a ker teče beseda še vedno o Dacii, se to jasno odraža v njegovi vsesplošni špartanskosti. Brzdanje razvojnih in proizvodnih stroškov je tako poskrbelo, da Jogger nima ne v drugi niti v tretji vrsti sedežev nikakršnih zračnikov, skozi katere bi se neposredno do zadnjih petih potnikov dovajal svež zrak. Delno tolažbo (predvsem za šestega in sedmega potnika) tako predstavlja možnost bočnega odpiranja zadnjih bočnih stekel, ki predvsem v vročih poletnih dnevih poskrbi za omembe vredno izmenjavo zraka povsem v zadku Joggerja.
Pri opisu tehnike Joggerja naj omenim, da je njegovo podvozje nastavljeno predvsem udobni vožnji po godu. Ne najbolj učinkovita zvočna izolacija narekuje pogovor med potniki s privzdignjenim tonom pri večjih hitrostih, enako pa velja tudi za radijski sprejemnik. Mehkeje nastavljeno vzmetenje se med ostreje odpeljanimi ovinki odrazi v močnejšem prečnem nagibanju avta, tako da o kakšni dinamiki v vožnji nima smisla izgubljati besed. Povsem pričakovano je tudi volan zelo posreden in praktično brez vsakršne povratne povednosti.
Ena v dveh okusih
Na področju pogonske tehnike je treba omeniti, da sta opciji trenutno dve. No, pravzaprav ena, a v dveh »okusih«. V vsakem primeru govorimo o litrskem turbotrivaljniku, ki pa ima lahko največ 81 kilovatov (110 KM) nazivne moči ali 74 kW (100 KM). Prvega žene izključno neosvinčen bencin, drugega pa ali bencin ali utekočinjen naftni plin. Tako je, v Joggerju ni nikakršnega dizla več, je pa Dacia napovedala hibridno pogonsko opcijo, ki naj bi zapeljala v prodajne salone prihodnje leto.
Kakorkoli, v testnem primerku je opravljala nalogo pogona prva opisana različica, torej strogo bencinsko napajan in s 110 »konji« oborožen litrki turbotrivaljnik. Sam motor je zdaj že dodobra poznan in tudi v Joggerju ni postregel z nikakršno posebno novostjo ali izkušnjo. Hladnega tako še vedno spremlja malenkost bolj robat in sunkovit tek kot posledica ne najbolj optimalno krmiljene turbo pomoči. Z naraščanjem delovne temperature motorja se zadeva sicer izboljša, a kultiviranosti in enakomernosti pogonske sile bolj dovršenih turbobencinarjev, še manj pa atmosferskih bencinarjev, nikoli ne doseže. Menjalnik je šeststopenjski ročni in je tudi edina opcija v Joggerju. Ta je dobro preračunan, sam pa sem si pri njem želel samo bolj definiranih gibov prestavne ročice. Konkretno mislim s tem na premalo jasne prehode prestavne ročice pri prečnem prestavljanju – kot na primer iz druge v tretjo ali pa iz pete v četrto prestavo in v obratno smer. Tako se mi je nekajkrat med vožnjo zgodilo, da v prvem poskusu nisem našel pravega »vhoda« v prestavo, zato sem ga moral najti z bolj pozornim gibom.
Išče sebi enakega
Pod črto bi lahko rekel, da Dacia Jogger na nobenem področju zares ne navduši, a v isti sapi tudi nikjer in z ničemer zares ne razočara. Enako se tudi ne trudi posebej izstopati ali nastopati, kar je danes že skoraj redkost v avtomobilskem svetu. Vse to pa se odrazi tudi v ceni. Dobrih 21.000 evrov za polno opremljeno Dacio s spodobnim motorčkom, obiljem prostora, uporabnosti, prilagodljivosti in sedmimi sedeži je sicer daleč od cenovne ravni Logana, prve Dacie, zasnovane pod taktirko Renaulta. Toda ob upoštevanju vsega, kar dobi človek za odšteti denar, je jasno, da je to še vedno nakup »na meter« avta, ki išče sebi enakega na trgu.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
12 komentarjev za "Trije? Eden!"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Če že tako radi slikate detajle, zakaj potem ni vmes tistega od B stebrička spredaj zgoraj. Me zanima procent potencialnih kupcev, ki se bo zaradi tega detajla, ki bi ga marsikdo sam v delavnici znal lepše rešiti, premislil in odšel h konkurenci. Po moje ne bo zanemarljiv.
V teoriji super, sem bil navdušen, dokler ga nisem videl na parkingu. To je še zmeraj preklemano majhen avto, čeprav malo potegnjen v dolžino. Pa niti strašno visok ni.
No, karavan kot karavan, nič posebnega.
Tole vsekakor ne izgleda kot karavan. Ima precej več skupnega z enoprostorcem.Si lahko samo vzameš primerjavo lodgy in logan MVC. Pa potem napiši kdo mi je bolj podoben. Karavani vsekakor niso tako visoki.
matejxx, včasih so karavani bili tako visoki, pa so jih zadnje čase sploščili na cesto. Dejstvo je, koliko avto dejansko prostora nudi. In če morajo ljudje imeti med potovanjem pod nogami, v naročjih in za vratom še prtljago, ker za vso zadaj ni bilo dovolj prostora, potem tak avto očitno ni dovolj prostoren. In res je tu vseeno, ali gre za karavana ali pa enoprostorca ali pa SUV-a. Jaz gledam, goliko gre v prtlažnik, koliko nad prtlažnik in koliko imam pred koleni ter nad glavo
Za 5, 6 cm je višje od tal od kakšnega karavana, in 10 cm od B stebrička naprej. Ja, verjetno imaš v kabini malo več prostora nad glavo, ampak zakaj bi bilo to pomembno, če tudi v karavanu ne praskaš po stropu? Spredaj sediš isto kot v sanderu, zadaj par cm višje. Kje je zared tega prednost proti navadnemu karavanu?
Kako je ta zadeva v primerjavi s Touranom? Predvsem prostor in udobje med vožnjo. Za tak denar bi se mu moral praktično že ob bok postaviti s praktično vsemi parametri (prostornost, ergonomija, lega na cesti, hrup, kvaliteta materialov, …), pa ne verjamem, da se mu. Cena pa je samo nekih 25% razlike! Moramo primerjati namreč enak nivo opreme!
Če lahko kake argumente, bom zelo vesel. Jas sem še vedno mnenja, da je to drag avto.
Ta je 19.600 eur nov preveri koliko je Touran. Aja ni ga 🙂 . No je en za 27k na avto netu pa en za 34k , rabljen… Verjetno bi pa večina raje vzela 3 leta starega Tourana kot novo Dacio, kar ni nič novega in ni za obsojati 🙂 Je prostornejši pa še Nemec. Ja touran zgubi 8 jurjev v treh letih, tako je to, Dacia jih verjetno ne.
Tourana sem dal za primerjavo, ker je tipičen primer prostornega in uporabnega avtomobila z odlično ergonomijo, sproščujočo vožnjo in zgledno lego na cesti. In če se ne zavaja, je tak avto nov nekje od 24 k€ dalje. Žal se ga pa za naš trg ne prodaja več in tako vsak išče neko razumno nadomestilo.
Pa saj ni važno, lahko ga primerjamo tudi s Škodo Octavio, Meganom Grandtour ali podobno. V vseh teh primerih je ista zgodba; nekaj malega več denarja, ampak neprimerno več dobljenega. Pa še detajlov nimajo takih, kjer se naravnost vidi, da je zadeva skupaj spacana iz manjšega vozila.
Filozofija Dacie pa je sledeča: “Ker imam sloves ugodnega avta, lahko potemtakem kupce z lahkoto odiram.” Taka je resnica, pa če vas to boli ali pa ne. Spremeniti se je ne da.
Nimaš tu kaj primerjat s touranom.
To je clio karavan, pa še malo potegnjen.
Ja, vsaj 4 jurje je predrag. Za ta denar lahko kupiš katergakoli osnovnega karavana pa bo vsak boljši, niti nič manjši. Edino če rabiš 7 sedežev pride v poštev.
Samo še 1.33 Tce manjka pa bi bila bomba – odličen nakup.
z 1.3 TCE bi bil bomba, škoda res
Prihaja hibrid, lahko bi ponujal veliko v primerjavi z ostali hibridi. Vse bo odvisno od postavljene cene.