Ranger na steroidih
Fordova oznaka Raptor, s katero označujejo najbolj nore izpeljanke njihovih poltovornjakov, sicer ni nekaj novega. Omenjeno ime se je namreč prvič pojavilo že pred desetimi leti na modelu F-150 (ki je, mimogrede, eden najbolje prodajanih avtomobilov na zemeljski obli), njegova različica Raptor pa ima med sebi podobnimi vlogo pravega brezkompromisnega igralca.
Raptorji tako predstavljajo najbolj ekstremne adrenalinske terence s cestno licenco, ki se ponašajo celo z rahlo esenco off-road dirkalnikov, kakršne so si lahko (nekdaj) ogledovali prebivalci senegalskega Dakarja. Tu gre pač za tiste vrste mišičnjakov, v katerih pričnejo najstnikom hitreje poganjati dlake ter obenem pripomorejo k temu, da se celo najbolj zagreti oboževalci Justina Bieberja v hipu preobrazijo v heavymetalce.
A ker model F-150 Raptor žal ni na voljo na tej strani Atlantika, saj so pri Fordu očitno mnenja, da je menda preglomazen za naše gozdne vlake in gorske stezice, so vseeno našli rešitev v manjšem Rangerju ter ga dodobra predelali. Vendarle pa se manjšemu klonu ni potrebno prav nič sramovati svoje pojave, saj že na daleč sporoča, da ne gre ravno za običajno poltovornjaško delovno kljuse. Niti pod razno! Na to kaže že s svojo testosteronsko pojavo s prepoznavno masivno črno masko, na kateri se blešči eden največjih logotipov v avtomobilskem svetu. Naj se ve, za katero znamko gre!
Za dodatno dozo dramatičnosti poskrbi izjemno mišičast stas, saj je v primerjavi z običajnim Rangerjem širši za opaznih 17 cm, pri čemer sta zaradi drugačnejšega vzmetenja zgolj koloteka širša za 15 cm. Fordovci so na njega nataknili namensko razvite pnevmatike proizvajalca BF Goodrich (285/70 R17), kakršnih se ne bi sramovala niti vojaška vozila slovenske vojske. Ter mu pod motorjem in menjalnikom namenili kar 2,3 mm debelo jekleno zaščitno ploščo, ki več kot očitno tam ni nameščena zgolj zaradi lepšega. Precej opazne so tudi stranske stopnice, ki sicer dodobra olajšajo vstop v Raptorja ter ščitijo karoserijo pred letečim kamenjem, a znajo še kako poskrbeti za umazane hlačnice. Pa saj ne mislite, da se boste naokrog prevažali s čistim Raptorjem?!?
Puščavski vihar
Prave dobrote, ki jih ponuja Fordov »velociraptor«, pa se skrivajo šele pod njegovimi napetimi zunanjimi mišicami, za kar so poskrbeli inženirji oddelka Ford Performance. Vozilo, ki je oddaljeno od tal kar 283 mm, se namreč ponaša z dodatno ojačano šasijo ter detajlno predelanim vzmetenjem in blaženjem (30 odstotkov daljši hod kot pri klasičnem Rangerju), ki so ga našli na policah ameriškega specialista Fox Racing. Kombinacija prilagodljivih blažilnikov Fox Racing Shox z bati premera 46,6 mm, ki jih dopolnjujejo krmilne ročice iz aluminija ter dodobra predelanega vzmetenja (spredaj – stolpi z izpostavljenimi amortizerji, zadaj – kombinacija vijačnih vzmeti in vgrajenih Wattovih členov, kar pripomore k manjšemu prečnemu nagibanju) tako pripomore, da se boste lahko tudi po luknjastem makadamu zapodili … precej hitro. Pri čemer ne bodite presenečeni, če boste pričeli med svojimi vsakdanjimi potmi povsem nehote iskati obvoze po kolovozih in traktorskih poteh, saj se vam po urejenih asfaltnih cestiščih nekako ne bo dalo prevažati. Pa četudi se Raptor, navkljub terenskim »kramparcam«, v katere je obut, tudi tam pelje presenetljivo dobro. Pri čemer mu ni tuja niti bolj navdahnjena avtocestna vožnja. Bravo!
Tudi pri najbolj popopranem Rangerju v ponudbi gre v osnovi za izjemno zmogljivo terensko vozilo, ki se ponaša s priklopljivim štirikolesnim pogonom (vklop je možen do hitrosti 110 km/h ob spuščenem plinu ter vožnji naravnost), reduktorjem (vklop ob zaustavljenem vozilu ter preklopu menjalnika v N) ter elektronsko zaporo diferenciala (deluje do 30 km/h, razen v načinu Baja in Sand/Mud, kjer deluje do 70 km/h). Zna preplezati marsikatero skalo, saj ima izjemno dobrodušno odmerjene terenske kote (32,5-stopinjski pristopni ter 24-stopinjski izhodni), kakor tudi prebroditi potok (850 mm). Ni kaj, v teh časih, ko postajajo tudi nekdaj kleni terenci čedalje bolj pomehkuženi (npr. Suzuki Vitara, nekateri Jeepovi produkti), zna biti tovrstna stvaritev precejšnja osvežitev v ponudbi.
A vendarle, ko vse skupaj združiš z malce bolj dinamično vožnjo (npr. na kakšni dodobra luknjasti in ovinkasti makadamski cesti), postane vse skupaj neverjetno zabavno ter naseljuje vragce v voznikovih očeh. Pri čemer lahko brž pozabite na kakšno neugledno poskakovanje zadka, tolikanj značilno za delovne poltovornjake. Priznam, da je potrebno zgolj nekaj minut drsenja čez ovinke ter kakšen nadzorovan skok čez kucelj, da v trenutku zbledijo ideje o avtonomno električni avtomobilski prihodnosti.
Ultimativni terenski dirkalnik
Vse dokler Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju ne bo dopolnjena s popolno prepovedjo tudi po vseh makadamskih cestiščih, Fordov »velociraptor« ponuja eno najbolj norih doživetij na terenu. Pa četudi bi znal kdo vihati nos nad tem, da v njem brni zgolj štirivaljni agregat. Okej, res bi žlahtni zven šestvaljnika precej bolj spadal k muskulaturni pojavi Raptorja, a tudi dvolitrski biturbodizel, v katerem je 213 »žrebcev«, nikakor ni od muh. Ponaša se namreč s povsem dovoljšnjo zalogo moči in dokaj tovornjaško vrednostjo navora (500 Nm), ki je na voljo že pri nizkih 1.500 vrtljajih. Ter zna v načinu Sport ponuditi tudi malce bolj možat zvok, pa četudi je umetno generiran. Bolje kot nič!
Za odličnega sopotnika se obenem izkaže 10 (deset!)-stopenjska menjalna avtomatika, ki zaradi večjega števila prestav omogoča manjši padec motornih vrtljajev, razlike med prestavnimi razmerji pa so manjše, pri čemer se nikdar ne izkaže za obotavljajočega (kot. npr. pri Mustangu). Menjalnika obenem ne zmede niti malce bolj dinamična vožnja in je dovolj hiter celo tedaj, ko želimo iz avtomobila izvleči čim več. Še posebej, ko boste na kakšnem makadamskem cestišču preklopili v način Baja (poimenovan po legendarni dirki na mehiškem polotoku Baja California), ki dopušča malce več umetniške svobode. Pri omenjenem sistemu, kjer je sicer priporočljivo preklopiti 4×4 pogon (4H), se namreč medkolesna elektronika manj intenzivno vmešava v dogajanje, kar lahko privede do izjemno zabavnih situacij, ki pa bližnjim kmetovalcem vseeno ne bodo enako simpatične kot vam za volanom. A previdnost vseeno velja, da ne bi ravno brezglavo drveli naokrog, saj Fordov monstrum pokaže na tehtnici nezanemarljivi 2 toni in pol, ki jih je težko krotiti, ko gredo stvari predaleč.
In če koga ob tem zanima, če se pogonski sklop ponaša s tehnologijo mehkega hibrida, če deluje sistem Start&Stop (ki ga tako ali tako sploh nima) dovolj nezaznavno ter koliko porabi med običajno vožnjo, potem je verjetno povsem zgrešil osnovni namen Fordovega »dinozavra«.
Naj bo obvoz!
Pri najbolj norem Rangerju v ponudbi (ali, če želite, trenutno najbolj žleht poltovornjaku na našem trgu) obenem ne gre niti za klasično delovno kljuse, saj bi ga bilo škoda zgolj za prevažanje gradbenega materiala ter kmetijskih pripomočkov. Pa četudi človeka kar nekako prime, da bi ob glasbeni spremljavi avstralskega ansambla, poznanega po večnem kratkohlačniku, s sabo vedno vozil še Stihlovo motorno žago ter Husqvarnino sekiro za kleščenje. Pa če ju rabi ali pa ne!
Da ne gre ravno za delovni stroj, nenazadnje kaže že manjša nosilnost ter za tono manjša vlečna moč (ob sicer serijski vlečni kljuki), pri čemer je tudi notranji interier malce preveč fleten za kakšne slikopleskarje, varilce in kurje farmarje (odlični športni sedeži, ozaljšani z alcantaro in usnjem, ipd.).
Ne, Raptor je eno najbolj ekstremnih terensko športnih vozil, v katerem kar nekako upaš, da bo na vsakodnevni poti urejen obvoz preko bližnjega kolovoza, kamor bi se lahko brez težav zapodil. Obenem zna pripomoči celo k temu, da poltovornjaki na evropskem trgu vsaj še nekaj časa ne bodo šli po poti dinozavrov, pri čemer srčno upam, da se naslednja generacija ne bo razvila v samodejno vozečo instagram električno igračko. En Cybertruck je zaenkrat povsem dovolj!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Jurski park"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ne glede na teste je zame osebno Raptor samo eden in to je F150 Raptor. Pri takih strojih je sicer zelo pomembno kako se peljejo ampak bistvo te izkušnje mora biti motor…
Vozil z 3.2 wt …. Pa sem se samo čudil kako se to pelje …. Obup.
Za tistega ki to rabi (tistih 10% kupcev) pa vrjamem, da udobje ni na 1 mestu.
Raptor ima veliko mehkejše FOX vzmetenje, zato je tudi nosilnost manjša od klasične verzije.
Pa saj to niti ni tako drago…
no poceni ni, je pa hud ko pes