Zvest bistvu, a dražji
Še ne dve leti nazaj sem sedel v novi generaciji Sorenta in zopet spoznal velike apetite Kie, ki z nadpovrečno hitrostjo napreduje v vseh segmentih. V svojih začetkih, ko športni terenci še niso bili “modni”, je bil to sila uspešen evropski model. Tekmeci bolj po okusu evropskih kupcev so ga prehitevali z leve in desne, Sorento pa je postal redko viden na slovenskih cestah. Bi sledil prodajnemu vzponu tekmecev, če bi bil na pokrovu motorja nameščen drugačen emblem?
Sorento ostaja zvest svojemu bistvu, je izrazito prostoren, velik in terensko zmogljiv. Z dokaj samosvojo zunanjo podobo piha na dušo predvsem tistih, ki si želijo drugačnega športnega terenca z nekaj ameriškega pridiha. Glede na same dimenzije, opremljenost in štirikolesni pogon je v primerjavi s tekmeci (ni jih veliko) še vedno cenovno konkurenčen, čeprav je s prenovo njegova cena občutno poskočila.
Enako gnan in opremljen Sorento je na predhodnem testu s popustom stal manj kot 53 tisoč evrov. Testni prenovljeni Sorento stane skoraj 71 tisoč evrov (oziroma s popustom na gotovino 65 tisoč evrov). To je 12 tisočakov več kot dve leti nazaj.
Bolj “ameriški”
Kaj je kupec dobil s prenovo in višjo nakupno ceno? Najbolj očitna novost je spremenjena podoba sprednjega dela. Z veliko masko hladilnika je postal še nekoliko bolj vpadljiv in “ameriški”. Spremembe na maski spremlja drugačna oblika žarometov. Dnevne luči LED so raztegnjene precej proti sredini, skoraj do logotipa Kia v središču linije pokrova motorja. Prav ste opazili, logotip ni več nameščen v masko hladilnika, temveč se je preselil nekoliko višje na pokrov motorja. Ker gre za prenovo, je bočni profil ostal enak, spremenjena so le platišča. Zadnja žarometa sta zdaj med seboj povezana in imata prilagojeno grafično podobo.
Poudarek na digitalizaciji in udobju
Ohranja pa Sorento v primerjavi z novim modelom Hyundai Santa Fe, s katerim si deli tehniko, bistveno bolj tradicionalen videz. Tudi v notranjosti še naprej uspešno združuje upravljanje preko zaslona na dotik in preko fizičnih stikal. Stara fizična stikala za klimatsko napravo zamenjujejo kapacitivne tipke, občutljive na dotik, ki imajo dvojno funkcijo. Še vedno ne najbolj elegantna rešitev. Klavirska plastika je prav tako reden spremljevalec notranjosti, z njo pa tudi sledovi prahu in prstnih odtisov.
Digitalni merilniki združeni z zaslonom na dotik, Sorenta dvignejo nekoliko v premijske vode in poudarijo njegovo digitalno naprednost. Gledano v celoti Sorento razvaja v vseh smereh. Usnjeni sedeži niso le ogrevani, temveč tudi hlajeni ter električno pomični v vse smeri. Odličen paket kamer je eden boljših na trgu, 910-litrski prtljažnik (ob klopi potisnjeni povsem naprej) pa nudi največji prtljažnik razreda. Sam tega ne bi opazil, a so imeli nekoliko manjši odrasli nekaj težav z doseganjem stikala za zaprtje prtljažnih vrat – slednja se dvignejo precej visoko. Šele kasneje sem ugotovil, da se višino odpiranja prtljažnih vrat lahko nastavi na željeno velikost. Tako si še eno dodatno stvar lahko voznik prilagodi svojim potrebam.
Dizelska klasika
Na nekaterih trgih je Sorento na voljo z alternativnimi pogoni, a ker pri nas za njimi ni povpraševanja, je na voljo izključno 2,2-litrski dizelski štirivaljnik. Pravzaprav edina prava izbira za model takšne velikosti. S 142 kilovati moči in 440 njutonmetri navora je v primerjavi s predhodnikom nespremenjen. V kombinaciji z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom porabi med sedmimi in osmimi litri goriva na sto kilometrov. Nič posebnega, vsekakor pa dober liter in pol več, kot obljublja tovarna.
Sorento bo še naprej letel pod radarjem številnih kupcev velikih športnih terencev. Čeprav je izrazito dober na večini področij, na koncu tudi cenejši od večine tekmecev, bo marsikomu plačati vsaj 60 tisoč evrov za Kio preveč. Škoda.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen