Cagav fant nikoli ne bo zapeljal »zauber Julije«
Ravno v tistih trenutkih, ko sem skorajda s kirurško natančnostjo rezal ovinke, sem se pričel tudi precej resno spraševati, kako je sploh možno, da se ena najbolj pričakovanih in razvpitih avtomobilskih novosti lanskega leta nikakor ne prime bolj množično med kupci. Pa četudi se je zaradi nje prelilo v medijih skorajda toliko črnila kot pri »tektonskih« oblikovnih spremembah kozmetično prenovljene sedme generacije Golfa!
Tako se zdi, da Alfina predstavnica segmenta D vsaj malce spominja na tisto najbolj luštno dekle na plesu ob zaključku šolskega leta, ki je sicer deležna neizmernega občudovanja, a si le malokdo upa pristopiti k njej. Pri čemer se je, zaradi nekaterih zakoreninjenih in precej iracionalnih predsodkov, velika večina vsaj malce prestraši ter se raje zateče k precej bolj »ziheraškim« (beri: dolgočasnim) alternativam.
Ali je temu kriva razvratna preteklost (vprašljiva kakovost znamke Alfa Romeo pred leti) ali pomanjkanje družinskih vrednot (manko bolj dužinske karavanske verzije, ki sicer predstavlja glavnino prodaje na stari celini), ostaja manjši misterij. A nikakor ne gre iskati krivca v nerazburljivem stasu, saj predstavlja ravno nova Giulia eno najbolj svetlih oblikovnih točk v sivini srednje velikih poslovnih limuzin. Če ne verjamete, jo postavite poleg povsem nove generacije Audija A4 in kmalu vam bo jasno.
Okej, resda je potrebno ob tem priznati, da sladostrastne »Julijine« linije kar same od sebe kličejo še h kakšnemu dodatnemu zunanjemu lišpu, čemur pa tako ali tako dodobra sledi paket Veloce, ki predstavlja vmesno fazo med bolj običajnimi verzijami in brutalno 510-»konjsko« Quadrifoglio. »Brzinski« paket, ki med drugim prinaša tudi moder karoserijski odtenek Blue Misano, je moč prepoznati po nekaterih izjemno mikavnih dodatkih (odbijači in obrobe vrat v črni barvi, zadnji difuzor z dvojno izpušno cevjo, rdeče zavorne čeljusti, prepoznavna Alfina platišča), ki ustvarijo izjemno privlačno celoto. A vseeno naj velja opozorilo, da omenjena različica nikakor ni za osebke s poudarjeno introvertirano osebnostjo!
50 odtenkov rdeče
Izvedenka Veloce nikakor ni namenjena voznikom, ki gledajo na avtomobil zgolj skozi prizmo racionalnosti in kupujejo svoje prevozno sredstvo podobno kot zimska oblačila v Mani, kar kaže že njena notranjost. Še posebej če je le-ta obarvana v (opcijsko) rdečo barvo rahlo erotičnega pridiha, ki vdahne dodatno energijo in ustvari dramatično vzdušje. Italijanski »krojači« so pač mojstri svojega poklica in tu ni nobene dileme!
Vseeno pa bi se lahko Alfini mojstri vsaj malce pomudili še okrog info-zabavne enote, ki ji oblikovno sicer ni mogoče ničesar zameriti, a se ponaša s tako ubogo grafiko navigacijskega sistema ter tako majhno sliko zadenjske kamere, kakršne ne bi privoščil v teh časih niti Fiatovemu Puntu. Kozmetična prenova pa bi lahko v prihodnje poskrbela še za malce manj otročjo ročico avtomatskega menjalnika, ki je takšna, kot da bi jo kupili v trgovini Toys R Us, za rahlo bolj v desno postavljene stopalke ter dodaten košček mehkega filca v vratnih predalih.
A tovrstne pomanjkljivosti nikakor ne pokvarijo celotne slike ter ne puščajo grenkega priokusa. Bog ne daj! Vse ostalo, vključno z odlično ergonomijo, fantastično oprijemljivimi sprednjimi sedeži ter skopo odmerjenim prostorom za kolena na zadnji klopi, je namreč povsem na nivoju bližnje (premijske) konkurence, kar bodo (sicer s cmokom v grlu) priznali tudi najbolj zagrizeni ljubitelji germanske urejenosti.
Veloce e furioso
A slednji bi znali videti še precej večjo tragedijo v tem, kako lahko »Romeova Julija« užene v kozji rog tudi marsikaterega prominentnega (pretežno nemškega) konkurenta. V tem elementu namreč Giulia naravnost blesti, pri čemer lahko brž priznam, da že dolgo nisem sedel za volanom tako vozno uživaške limuzine tega razreda.
Izjemen je volanski mehanizem s svojo neposrednostjo, pri čemer tudi v najbolj dinamičnem načinu (program vožnje DNA za nastavitev mehanike) otrdi ravno prav oziroma nikakor ne tolikanj neudobno kot pri nekaterih najbližjih rivalih v športnem načinu. Hkrati se lahko pohvali z resnično vrhunsko lego na cestišču ter fantastičnimi voznimi lastnostmi, k čemur dodobra pripomore serijski štirikolesni pogon, ki je na voljo pri različicah Veloce (maso vozila pa poveča za zgolj 60 kilogramov), ter doplačilni opciji v obliki aktivnega vzmetenja in diferenciala z omejenim zdrsom.
Vendar pa zna biti »Julija« (v načinu D), navkljub vsem omenjenim pripomočkom, še vedno dovolj pobalinsko igriva ter dopušča v hitreje voženih ovinkih opazne, a nikakor strašljive zdrse zadka. Le vozni puristi se bi znali pridušati nad popolno neizklopljivostjo medolesne varnostne elektronike, kar se zna izkazati za precejšnjo pomanjkljivost že med povsem običajnimi voznimi manevri sredi zasneženega klanca.
Giulia, odeta v linijo Veloce, ki zaradi svojih oblikovnih elementov vsaj malce spominja tudi na najbolj popoprano štiriperesno deteljico*, tako kar sama od sebe kliče po kakšnem malce bolj drznem pogonskem sklopu pod motornim pokrovom. In četudi imajo Torinčani v ponudbi ravno pravšnjega 2-litrskega bencinskega razgrajača z 280 »konji«, pa se izkaže tudi navorsko bogata dizelska alternativa za povsem primerno. Prvi Alfin dizel, ki je v celoti narejen iz aluminija, je namreč dovolj živahen in ponuja v kombinaciji z izvrstnim 8-stopenjskim menjalnikom, ki sicer zna biti malce bolj sunkovito delujoč med preganjanji v načinu D, izjemno prepričljivo kombinacijo. Pri čemer pomanjkanje kakšne bolj seksapilne zvočne kulise, ki jo nekako pričakuješ od Maseratijevega »bratranca«, vsaj deloma kompenzira z nižjo porabo goriva, ki se je tokrat gibala okrog številke 7.
Ljubica, ne žena!
Toliko emocij, kot jih sproža legendarna avtomobilska znamka, ki sicer izvira iz prestolnice visoke mode ter domovanja Da Vincijeve Zadnje večerje, verjetno ne sprožajo niti Bieberjeve balade med mozoljavimi dvanajstletnicami. Pri čemer se lahko obenem pohvali s tem, da ima ene najbolj zvestih oboževalcev, kakršnih se verjetno ne bi branila prav nobena politična stranka pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami.
Zatorej vsaj malce čudi dokaj medel odziv potencialnih kupcev, katerim verjetno dokajšnjo težavo predstavlja tudi zakoreninjen predsodek o tem, da so avtomobili znamke Alfe Romeo veljali v preteklosti za kraljice … odstavnih pasov. A še večjo težavo bi znala predstavljati samozavestno nastavljena cena (še posebej pri liniji Veloce), ki ob nekaterih nujnih doplačilih za ta razred preseže celo 60 evrskih tisočakov. S čimer prestopa kritično mejo, pri kateri se marsikdo raje odloči za malce bolj zanesljivo alternativo. Pa četudi bolj dolgočasno.
Redki posamezniki, ki se naokrog vozijo s seksapilno Alfino limuzino, pa prav dobro vedo, da gredo s kraljico maturantskega plesa domov zgolj …
Tekst in foto: Urban Acman.
* Quadrifoglio (ital.)
Mnenja uporabnikov
19 komentarjev za "Kraljica"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Jaz sem kupil giulio pred pol leta 2.2 180 km avt. testno za 32500€. Res da ni veloce so pa vozni občutki isti. Tisti, ki pišete neki na pamet v zvezi nezanesljivosti ne vem kolk alf ste sploh imeli. Giulia je moja tretja po 156 in 159 in po. 20.000 km deluje vse v nulo. Avto deluje narejen zelo kvalitetno jaz nimam nobenih čričkov, avt.ročka je ista kot pri BMW pa tam ni problem ……pa še bi lahko našteval. Iz prve roke pa lahko povem, da tako kot se pelje giulia zlepa ne najdeš avta tudi vse do 80.000€ to je noro, masa, obnašanje v ovinkih, volanski mehanizem,menjalnik šasija ….. to deluje vrhunsko. Se pa strinjam v primerjavi npr z audijem pri notranjosti predvsem skriti deli tam bi se pa Italijani lahko bolj potrudili. Je pa res, da je alfa z modelom stelvio, giulia ter novimi prihajajočimi modeli obrnila nov list in je vse skupaj narejeno na zelo visokem nivoji. Da o lepoti ne zgubljam besed v ta avto se preprosto zaljubiš. In hvala bogu, da obstajajo Italijani in alfa Romeo ob vseh konfekcijskih vozilih ki jih nudijo Nemci ti je slabo. Da o pokvarljivosti novih modelov sploh ne govorim. Lp
Ne da se mi ukvarjat z vami, poznavalci, res, ne da se mi.
Precenjen in predrag
Makaronarji so spet nastavili cenovno politiko tako, da bodo imeli kam prodajat rabljene Alfe… mi smo zgleda za njih trg za avtomobile iz druge roke…
je golf. Manjka ti namreč pika, zato sem sklepal da si to pozabil dopisat.
Ti pa res ne moreš brez golfa.
Problem Alfe je to, da ima veliko ljubiteljev, ki si želijo ta znamko nazaj, nimajo pa veliko potencialnih kupcov, ki bi dejansko odšteli tak denar za avto. Drug problem pa je zanesljivost. V veliko testih je bilo omenjeno, da vsaj ena stvar, če ne več, niso delale tako kot bi morale. Res, da gre za čisto novo platformo, vendar toliko napak vseeno nebi smelo biti. Še posebaj, če se hočejo otresti tega slovesa “Kraljica odtsavnih pasov”.
60k za avto tega razreda je res malo huda, ne glede na znamko. Kaj dosti drugega ji pa ne gre očitati – zelo spodobna motorizacija, odličen avtomatik, 4×4, dobro opremljena (in našminkana)… ni da ni. Seveda pa se da dobiti zelo spodobno Giulio tudi za precej manj denarja – kogar tak avto zanima to že ve, ostali pa naj se le držijo ustnih izročil, saj ta so res zaupanja vredna 🙂