Citroën C1, Fiat Panda, Fiat 500, Hyundai i10, Peugeot 108, Renault Twingo, Seat Mii, Smart Forfour, Škoda Citygo, Toyota Aygo, Volkswagen Up! in morda še kakšen model sestavljajo pisano druščino malih mestnih avtomobilov. Mednje se, z identično tehniko kot Hyundai i10, umešča tudi Kia Picanto. Deset in več let nazaj so bili to pretežno siromašno opremljeni, ceneno izdelani in miniaturni avtomobili. Danes jih je večina postala zrela, dovršena in tudi z opremo vse bolj bogato opremljena druščina, ki je tudi v notranjosti manj miniaturna, na pogled žlahtnejša ter posledično vse pogosteje opažena daleč izven gosto poseljenih mestnih središč. Kia Picanto pri tem ni nobena izjema.
Faktor všečnosti
Zunanja podoba je sicer močno oprta na videz prodajno uspešnega predhodnika, dodatno svežino pa so ji zagotovili z nekaj ostrejšimi potezami in mestoma kontrastnimi oblikovnimi dodatki. Osebno mi je Picanto že v prejšnji generaciji deloval všečno, testni primerek, z najbogatejšim paketom opreme Luxury in izstopajočim rdečim karoserijskim lakom, pa je faktor všečnosti dodatno utrdil ter ga celo dvignil na še višjo raven.
15-25+10=55
Po zagotovilih Kie so Picantove zunanje skrajne karoserijske mere ostale identične predhodnikovim, so pa zato glede na karoserijo optimirali lego koles. Samo medosje je daljše za 15 milimetrov ter v celoti premaknjeno za 25 milimetrov bolj proti nosu avta s čimer se je zadnji previs povečal za točno centimeter. S temi spremembami, zagotavljajo Korejci, so sprostili več prostora v kabini za potnike ter v zadku za njihovo prtljago, pri čemer je v njem zdaj prostora za 255 litrov prtljage (55 litrov več kot prej).
Presenetljivo prostoren
Pritrjujem tudi, da je v njem za potnike presenetljivo veliko prostora. Spredaj ga zadošča v vse smeri, ravno tako bosta zadaj dostojno sedela dva odrasla. Že res, da bi bilo pisanje o razkošju vzdolžnih centimetrov zadaj pretiravanje, a za krajše potepe štirih odraslih po mestu bo kljub temu povsem dovolj prostora.
Generalno gledano za notranjo ureditev Kie Picanto ostaja nekaj potenciala za izboljšavo samo v ergonomiji ureditve voznikovega delovnega mesta. To zaznamuje zgolj po višini nastavljiv volan, ki bi si ga tako predvsem višjerasli posamezniki, ob optimalno nastavljenem sedežu, želeli imeti bližje. Picanto pa se zato vseeno še zdaleč ne umešča v skupino avtomobilov z izrazito slabo ergonomijo voznikovega mesta, kamor sam recimo umeščam prvo generacijo Renaulta Scenic. Pomanjkljivost bodo opazili predvsem tisti, ki so vajeni optimalnega sedenja, a tudi oni se bodo po uvodnih nekaj deset kilometrih vožnje privadili na nekoliko predaleč nameščen volanski obroč.
Nadoknadi z drugimi odlikami
Testni Kia Picanto je gnal vstopni litrski trivaljnik s 67 »konji« in 96 njutnmetri navora. Moči res ni v izobilju, a bi jo moralo zadostovati za normalno uporabo. Še toliko bolj, ker s kultiviranostjo teka, pripravljenostjo se zavrteti v višje vrtljaje in odlično odzivnostjo nadoknadi velik del tistega, kar mu manjka s stališča zaloge moči in navora. Z roko v roki gre motor tudi z dobro mehaniko petstopenjskega ročnega menjalnika, pri čemer izstopajo njegova izrazito kratka prestavna razmerja, pri hitrosti 130 km/h se vrti motor s kar 3.800 vrt/min, ki so nedvomno posledica skromne zaloge motornih zmogljivosti. Pri menjalniku moram osebno pohvaliti tudi desni roki zelo prijazno delujoč prestavni mehanizem in drobovino samega menjalnika, saj teče ta vedno mehko, natančno in z jasnimi vklopi prestav.
Vozno zabaven? S pravim motorjem, ja!
Picantovo podvozje je med udobjem in dinamiko vožnje uravnoteženo nekoliko bolj na stran slednjega. Človek se, upoštevajoč skromno konjenico preizkušenega primerka, povsem pričakovano sprašuje o smiselnosti tega, saj 67 »konjev« nekako ne gre skupaj s športno poskočnim preganjanjem skozi ovinke. A ne pozabimo na stopnico višje, 1,2-litrski štirivaljnik, tu je pa tudi še litrski turbotrivaljnik T-GDI s 100 »konji«. No, ta bi pa že znal poskrbeti za nekaj vozne zabave v Picantu.
V pozabo zgodovine
Z omembo motorja 1.0 T-GDI prihajam do bistva sveže Kie Picanto. Kupna moč avtomobilskih kupcev se veča. Povsem logično je, da se s kupno močjo večajo tudi njihove želje in zahtevnost. Na dvig zahtevnosti kupcev pa se »pridno« odzivajo avtomobilski proizvajalci.
Kio Picanto si lahko, kot velja za večino tekmecev v tem razredu, kupec kar lepo prilagodi svojemu okusu – 11 različnih zunanjih barv, pet barvnih paketov znotraj, različna platišča premerov od 14 do 16 palcev in še nekateri drugi oblikovalski dodatki zunaj in znotraj skrbijo za popestritev izgleda. Za vse, ki poleg izgleda avta hočejo nekaj več tudi pod prednjim pokrovom, pa je tu že omenjena ponudba s skupno tremi motorji in celo samodejnim menjalnikom. Danes tudi ni več presenečenje, da med njimi ni dizla. Trg je, z izjemo trmastega Fiata, namreč v tem avtomobilskem razredu tovrstne motorje za vedno potisnil v pozabo zgodovine.
Zmore vse, a rabi svoj čas
Kia je z zadnjo generacijo Picanta pripravila paket avtomobila, ki ga zahteva trg. Zunaj zanimivo in všečno oblikovan ter znotraj dostojno prostoren mali mestni avtomobil, ki bo s potencialom personifikacije in naborom tudi zmogljivih motorjev zmogel ugoditi željam še najbolj izbirčnih kupcev. Je pa res, da bodo morali izrazito individualistično naravnani posamezniki svojo izbirčnost plačati s potrpežljivostjo. Na Kio Picanto, izdelano točno po kupčevih željah, je treba namreč čakati do šest mesecev. To je pa že v današnjem, za čakanje nepotrpežljivem svetu, kar dolgo obdobje, ki bo marsikoga odvrnilo ali od opcije personifikacije ali pa od Picanta v celoti.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
17 komentarjev za "Primeren tekmec"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
To da nima sistema start&stop je najvčji +
Skoraj 14k€ za to kanto?! Kar naj jo imajo
Se strinjam z ugotovitvijo novinarja , če bi vsaj polovica avtomobilov imela delujoči start/ stop sistem, bi bila onesnaženost zraka v velikih mestih, tudi pri nas v Ljubljani takoj občutno manjša, samo poglejte koliko se stoji pred semaforji in večina avtomobilov takrat deluje in onesnažuje zrak. kar lahko zelo občutiš , če si v vlogi pešca.
Ti si res smesen. Kaksno onasnazevanje, to so vijolice ki pozitivno vplivajo na počutje. Kaj poglej coriusa, inferusa…
Chada*
Se pravi, da avto nima nekih resnih napak… SS je pogojno upravicen, cakalna doba… saj res ni fajn cakat, ampak ko avto enkrat dobis in uporabljas nima veze. H4 zarometi pa so tudi OK, se da z njimi lepo shajat.
Da avtu manjka S&S je kvečemu pozitivno. Za vse okoljevarstvenike obstajajo električni avtomobili, za okoljevarstvenike, ki pa imajo bolj kot ne klošarske finance pa becikl.