Športna šminka
Da ne bo pomote, največji korejski avtomobilski proizvajalec modelu Tucson namenja zgolj paket vizuelnih dodatkov (N-Line), s katerim mu želijo vdahniti malce več športno dinamičnega duha, brez da bi pretirano posegali v njegovo drobovje. In če sem povsem iskren, se podobnih trikov poslužujejo tako pri veliki večini prestižnih znamk, kjer vam ponujajo tovrstno športno šminko (npr. pri Mercedes-Benzu linijo AMG ter pri BMW-ju paket M Sport, ipd.), kakor tudi pri tistih malce manj imenitnih (npr. pri Škodi Sportline). Ideja torej le ni tako nova, kot se morda komu zdi.
Kakorkoli že, linija N, ki stane pri Tucsonu vsaj 1.400 evrov (pri paketu Impression), srednje velikega Hyundajevega križanca dodobra polepša ter ga obenem tudi malce pomladi. Aktualno generacijo modela Tucson, ki je sicer v lanskem letu doživel kozmetično prenovo, namreč poznamo skoraj že pet let, zato ne čudi, da želijo Korejci s tovrstno oblikovno nadgradnjo doseči, da bi ohranil malce bolj atraktiven videz. Kar pa jim je še kako uspelo!
Najbolj N-astopaškega Tucsona v ponudbi boste tako prepoznali po drugače oblikovanih odbijačih, športni maski v grafitni barvi ter posameznih črno obarvanih elementih (ohišje ogledal, zadnji spojler, ozadje žarometov, platišča), ki mu vdahnejo tisto prepotrebno esenco športne elegance. Platišča? Vsaj 18-palčna (pri šibkejših motornih verzijah), oziroma 19-palčna pri močnejših. In če vas ob tem skrbi, da boste morali za zimske pnevmatike primakniti zraven vsaj slabega tisočaka (gume renomiranih proizvajalcev v tej dimenziji stanejo dobrih 200-250 eur za kos), se lahko potolažite vsaj s tem, da lepota pač nekaj stane. Pri čemer se vam morda omenjeni znesek niti ne bo zdel toliko visok, če se boste odločili za podobno konfiguracijo kot pri tokrat testnem primerku. Slednji se je namreč dodobra približal meji 40 (!) tisočakov, ko prične velika večina raje pogledovati h kakšnim malce bolj gosposkim znamkam.
Decentna kozmetika
Povsem v skladu s predhodnimi pričakovanji so korejski dekoraterji poskrbeli tudi za okrasitev notranjega okolja s posameznimi športno dinamičnimi detajli. Res pa si ob tem niso ravno dali duška oziroma niso poskrbeli za kakšne malce bolj detajlne predelave (npr. s kakšnimi Recaro sedeži, športnimi merilniki, ipd.). A nič zato, saj vse skupaj deluje dovolj prepoznavno, da je že takoj v prvem trenutku jasno, da ne sedimo v kakšni običajni različici.
Tucsonov N-Line tako v notranjost prinaša aluminijaste stopalke, za odtenek malce bolj oprijemljiva sprednja sedeža (kombinacija usnja in velurja, ki spominja na alkantaro), nepogrešljive oznake »N« (prestavna ročica, sedeži) ter obilico rdeče niti (sedeži, volan). Pri slednji se nekako zdi, da je skorajda že postala obvezen dodatek pri tovrstnih športno navdahnjenih avtomobilskih različicah. Pa četudi pod motornim pokrovom ne rezgeta ravno pretirano razgrajaška konjenica …
Vse ostalo je tako poznano že iz običajnih verzij, kjer si še posebno pohvalo zasluži vzorna voznikova ergonomija z dovolj preglednimi in logičnimi upravljali. In ravno v tem elementu so mi Hyundaji neizmerno všeč že kar nekaj časa, pri čemer bi se lahko po nekaterih rešitvah zgledovali tudi ostali proizvajalci (npr. velikost upravljal klimatske naprave, intuitivna multimedijska naprava). Res pa bi lahko slednjo počasi zamenjali tudi že z novejšo, kakršno najdemo v hibridni Koni ter pri nekaterih »bratskih« Kiah (npr. Ceed), s hitrejšim delovanjem ter opazno boljšim zaslonom. Da o postavitvi zaslona, ki po lanskoletni kozmetični prenovi deluje precej bolj ceneno, niti ne govorim. Pred tem je bila namreč lepo integrirana v armaturno ploščo.
Precej zanimiva je opcija samodejnega odpiranja prtljažnih vrat, ki se aktivira v primeru, da se z brezstičnim ključem približaš zadnjemu delu avtomobila na pol metra (po cca. 3 sekundah), a moram priznati, da sem jo v menijih kaj hitro izključil. Če namreč stojiš ob zaklenjenem avtomobilu v domači garaži, se pričnejo prtljažna vrata že po treh sekundah samodejno odpirati, kar lahko privede v precej neugodno situacijo (npr. zaradi prenizkega garažnega stropa).
Športnik atletskega stasa, ki ne mara hitrosti
Pri največjem korejskem avtomobilskem proizvajalcu (seveda z južnega dela, da ne bo pomote) so se obenem pohvalili, da so bili prav vsi Tucsoni, na katerih se blešči značka N-Line, deležni tudi rahlih dodelav. Pa naj gre za nastavitve podvozja (spredaj trše za 8% ter zadaj za 5%) ali pa za volanski mehanizem, ki naj bi obiskal krajši tečaj komunikacije.
In kako vse skupaj deluje v praksi? Hja, avtomobil se v ovinkih res ne nagiba pretirano oziroma deluje zelo suvereno tudi med hitreje voženimi serpentinami, a kaj, ko vse skupaj izniči malce pretrdo nastavljeno podvozje, ki dodobra krni udobje (grobo požiranje neravnin). Hyundajev srednje velik SUV bi vsekakor moral zagotavljati malce boljši kompromis med dinamiko in udobjem, ki se še vedno išče pri tovrstnih družinskih križancih, zaradi česar se pojavi manjši dvom o smiselnosti nakupa tovrstnega paketa. Nenazadnje tudi zaradi volanskega mehanizma, ki se še vedno ne more pohvaliti s kakšno športno-dinamično titulo.
Kdor išče izrazito športno naravnan SUV, bo tako še vedno moral pogledovati k bližnji konkurenci, ki ponuja precej bolj radožive in vozno uživaške alternative (npr. Ateca Cupra). Ali pa počakati na Hyundajev športni oddelek N Performance, če bodo kdaj tudi Tucson malce bolj začinili ter vanj vgradili kakšen bolj popopran pogonski sklop. Recimo tako, kot so to storili pri modelu i30 N!
Kdor pa pri Hyundajevem športno uporabnem nastopaču išče zgolj malce bolj šminkerskega »terenca«, bo najverjetneje povsem zadovoljen že s srednje krepkim dizlom v ponudbi, v katerem brca nič kaj pretresljivo živahnih 136 »žrebcev«. Pa čeprav s svojimi zmogljivostmi (12-sekundno pospeševanje od 0 do 100 km/h) nekako ne spada k športni zunanji pojavi, s katero bi se lahko postavil ob bok še Stelviu Quadrifoglio.
Novi 1,6-litrski turbodizel, ki je ob kozmetični prenovi zamenjal ostarelega 1,7-litrskega, se po novem ponaša tudi s tehnologijo 48V blagega hibrida. Ta združuje 1,6-litrski dizel z elektromotorjem, ki pomaga z dodatnimi 14,8 KM dodatne moči pri pospeševanju. Litij-ionska baterija, ki je vgrajena pod dnom prtljažnega prostora, se obenem polni s pomočjo regenerativnega zaviranja. Varčna tehnologija gor ali dol, poraba goriva tokrat ni bila ravno nizka, saj je le stežka padla pod 7,5 litrov. Okej, delni krivec temu je bila tudi kombinacija dvosklopčnega avtomatskega menjalnika (ki se sicer malce preveč obotavlja pri hitrejšem speljevanju) ter solidnega 4×4 pogona HTRAC (s hvalevredno opcijo zapore pogona 50:50), kar seveda doprinese k višji porabi. A vendarle …
Za nastopače
Četudi pri najbolj atraktivnem Hyundajevem Tucsonu, ki se ponaša s prepoznavno in razburljivo oznako (N), ne gre ravno za čistokrvnega športno uporabnega atleta, pa vseeno izžareva dovolj dinamičnosti in dinamičnega duha, da nikakor ne bo ostal neopažen. Kar pa je nenazadnje tudi osnovni namen tovrstnega lepotičenja!
A bi si vseeno želel, da bi primaknili v ponudbo tudi kakšno malce bolj razgrajaško verzijo, ki bi nekako bolj spadala k oznaki »N«. Morda takšno s 300 »konji« pod motornim pokrovom, še bolj dodelanim podvozjem ter podobno ceno, kot jo je imel tokratni primerek? Samo povem …
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "N-astopač"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Teh 38.000 €, kolikor hočejo za takšno odurno škatlo, rajši porabim za abonma pri kakšni taksi službi …
Mogoče je tisto kar ti voziš za nekoga odurna škatla. 🙂
To bi pa rad videl, da boš uresničil!
Širokoustit se zna vsak…
OK, če vidva tako pravita, ga bom pa kupil.
Ne pozabi ga predstaviti v Galeriji!
Martin, kdo ti sugerira ali pravi, da ga kupiš?
Posredujem komentar o Hyundaiju iz siolovega portala. Saj kar ne morem verjeti da Hyundai res tako skrbi za svoje kupce.
Siolov uporabnik DAMDAM je na siolovi strani objavil:
“Dokler ne rešijo asistence, ki pri enem letu starem avtu, se pravi še krepko v garanciji pokriva samo prevoz vozila do najbližjega servisa , ter dostave rezervnih delov (če dela ni v SLoveniji in je na Madžarskem v skladišču, je dobava npr.volanskega droga 1 mesec, iz Koreje pa dva.) Hyundaia ne bo več v naši garaži. Avte (Tucson) sicer delajo pa na Češkem…. Nadomestni avto je pripadal samo za čas menjave volana, en mesec smo bili pa brez.”
Avto je simpatičen in to je vse. Niti Š (N) od športnosti.
“se po novem ponaša tudi s tehnologijo 48V blagega hibrida. Ta združuje 2,0-litrski dizel z elektromotorjem, ki pomaga z dodatnimi 14,8 KM dodatne moči pri pospeševanju. Litij-ionska baterija, ki je vgrajena pod dnom prtljažnega prostora, se obenem polni s pomočjo regenerativnega zaviranja.” Ampak na testu je 1.6 crdi, ima tudi ta sistem ?
Žal se je prikradel v tekstu manjši tiskarski škrat – mišljeno je bilo seveda za 1,6 CRDi agregat.