Uporaben in športen
Na prvi pogled deluje, da so Čehi s Karoqom zadeli v polno. Škodin športno uporaben križanec namreč spada ravno v tisti razred kompaktnih avtomobilskih univerzalnežev, za katerimi so kupci v zadnjih letih dobesedno ponoreli, pa četudi so v večini primerov opazno dražji od njihove tehnično sorodne »nižjerasle« žlahte (npr. pri Peugeotu modela 308 in 3008). A je že Nissanov Qashqai pred več kot desetimi leti dodobra dokazal, da se tovrstna vozila ne kupujejo zaradi racionalnosti, temveč bistveno bolj zaradi modnosti ter trendovskega faktorja.
Škodin SUV je sicer v primerjavi s svojim predhodnikom, ki je bil poimenovan po domnevnem himalajskem bitju, resda izgubil dobršen del tistega prepoznavnega šarma ter velja za precej manj karizmatičnega. Vendarle pa je ob tem le potrebno vedeti, da je s svojim precej bolj konvencionalnim (nekateri bi rekli, da tudi dolgočasnim) zunanjim stasom postal oblikovno bistveno bolj politično korekten, zaradi česar naj bi sedaj – kar je morda še najvažnejše – lažje nagovarjal širši spekter potencialnih kupcev. Pa se vseeno zdi, da mu manjka za odtenek več oblikovne drznosti, da bi lahko dokončno prepričal tudi dosedanje Octavijine voznike, ki sicer v slednjem Škodinem modelu še vedno najdejo precej bolj vsestransko vozilo.
Češki adut v segmentu srednje velikih SUV, ki je sicer malce krajši (4,38 m) od najbližjih konkurentov (Tiguan, Tuscon, Sportage), tako velja za enega bolj konservativno nastrojenih predstavnikov. A je to možno vsaj deloma ublažiti s pomočjo novega opremskega paketa Sportline, prvič predstavljenega na lanskoletnem salonu v Parizu. Le-ta prinese nekaj prepotrebnega oblikovnega »botoksa« (18-palčna obutev, drugače oblikovana odbijača, posamezni črno obarvani elementi), zaradi česar postane – hvala bogu – vsaj malce bolj greha vreden. Ter pripomore, da se besedna zveza »športno uporaben Karoq« vsaj v tem primeru ne sliši več kot oksimoron.
Preprost in pameten
Pri eni najstarejših avtomobilskih znamk na svetu z znakom oprejene puščice smo bili že od nekdaj vajeni, da so veljala njihova vozila za ene najbolj racionalnih, so navduševala z praktičnostjo ter enim najboljših razmerij med vloženim (evrom) in dobljenim (notranji volumen). Pri čemer je med ljudstvom že skorajda ponarodelo dejstvo, da verjetno predstavlja ravno model Octavia ideal povprečnega slovenskega družinskega avtomobila, pri katerem ne moreš zgrešiti. Saj veste – prostoren, vsestranski, cenovno ugoden (tudi pri vzdrževanju!), zanesljiv (statistično gledano) ter ravno še dovolj imeniten (nemška tehnika).
S tovrstno filozofijo nas želijo Čehi sedaj prepričati tudi pri Karoqu, ki se znotraj izkaže s hvalevredno prilagodljivostjo ter (za ta velikostni rang) solidno prostornostjo. Prava Škoda torej! Res se notranja arhitektura niti slučajno ne ponaša s kakšnim pretirano avantgardnim slogom, tolikanj značilnim za francosko konkurenco (npr. Citroën), česar pa povprečni kupci Škodinega avtomobila tako ali tako ne iščejo. Dajejo namreč precejšnjo prednost vzorni ergonomiji (vsa upravljala točno tam, kjer jih iščeš) ter že prej omenjeni vsestranskosti (enoprostorsko prilagodljiv prtljažnik s hvalevrednim številom kljukic in predalov). Obenem navdušujejo že poznane Škodine Simply Clever domislice, pa četudi so si marsikatero sposodili od drugje (npr. držalo za listke na vetrobranskem steklu od švedskega Volva). Že v osnovi pa se lahko pohvali z zadovoljivo količino mehkih plastičnih oplat ter izdatnim številom odlagališč (tudi takšnim pokritim na vrhu armaturne plošče, kakršne sicer videvamo le pri družinsko nastrojenih enoprostorcih).
Paket Sportline obenem poskrbi za malce bolj imenitne občutke, ki jih ustvarijo črni športni sedeži s srebrnimi šivi, črn strop, športnejši volan s perforiranim usnjem, elegantnejše stopalke iz nerjavečega jekla ter vselej simpatična ambientalna osvetlitev desetih barv.
Vseeno pa se, tako kot vedno, najdejo kakšne pomanjkljivosti, sicer poznane tudi pri ostali koncernski žlahti. Pa najsi gre za tolikokrat kritiziran skrit prikaz vklopljenih zasenčenih luči (zgolj ob stikalu za luči in ne na armaturni plošči) ali pa za preveč nazaj pomaknjena stikala za stekla pri vozniku. Digitalni zaslon pred voznikom deluje dovolj moderno, je pregleden ter ponuja dovolj informacij, a stane dokaj zasoljenih 465 evrov. Vedno uporabni radarski tempomat stane precej bolj »človeških« 254 evrov, a je njegovo upravljanje malce čudno, saj ne omogoča zmanjševanja hitrosti po 1 km/h, temveč le za 10 km/h. In zakaj za vraga ni med serijsko opremo DAB sprejemnika ter dvojnega prtljažniškega dna, ki ustvari ravno površino ob podrtih zadnjih sedežih?!?
Preizkušeno
Glede na to, da gre pri verziji Sportline že v imenu za najbolj športno različico (ostrega RS menda ne bo v ponudbi), se nekako spodobi, da tudi motorizacija izžareva malce več dinamičnosti. Tako so pri omenjeni »športni liniji« na voljo agregati z vsaj 150 »žrebci« pod motornim pokrovom, pri čemer pa na turbodizelski strani žal ne boste našli prav nobenega dodatnega. Pri Škodi so se namreč odločili, da ponudijo zgolj 150 KM varianto, medtem ko boste tisto s 190, ki bi le bolj sovpadala k tovrstnemu Karoqu, zaman iskali. Da o najmočnejšem biturbodizlu (240 KM), ki je očitno rezerviran le za najbolj popopran Kodiaq RS, niti ne govorim. Okej, rešitev je moč najti pri turbobencinarjih oziroma močnejši verziji TSI s 190 KM, ki bi verjetno precej bolj spadala k športno-dinamični naravi Karoqa Sportline.
Pri tokrat testiranem primerku je sicer za pogon skrbela kombinacija znanega koncernskega dvolitrskega turbodizla ter (dovolj natančnega in hitrega) ročnega menjalnika s krajšo preračunano prvo prestavo, kateri sicer ni moč očitati nič resnejšega. V spodnjem vrtljajnem območju je morda za odtenek še malce bolj obotavljajoč, a se kasneje dodobra razživi. Vendar pa nikdar ne ponuja tistega občutka, da bi bil premočan ali – bog ne daj – podivjan. Tako mu morda na trenutke le manjka malce več »žmohta«, kar bi nekako pričakoval od njegove zunanje oprave, ki sicer asociira na športnost. Od mirovanja do 100 km/h se res premakne v dovolj solidnih 8,7 sekundah ter obenem razveseljuje tudi z relativno ugodno porabo goriva, ki se je tokrat ustavila pri dobrih sedmih litrih.
Za precej korektnega se obenem Karoq izkaže tudi med vožnjo, pa četudi bi si sam želel malce bolj udobnega podvozja (nekaj so k temu doprinesle tudi 18-palčne nizkopresečne pnevmatike), ko se nekatere grobe cestne neravnine prenesejo na zadnjice potnikov. A zna pokazati tudi med malce bolj hitrim preganjanjem med ovinki esenco dinamičnih ambicij z dovolj solidno lego na cestišču ter zanemarljivim nagibanjem karoserije. Ter je vsaj v tem elementu eden boljših predstavnikov svojega krdela (okej, pozabite na tiste s prestižnejšim leskom značke!). Vendar pa malce bolj igrive občutke dodobra zamori ne tako komunikativen volanski mehanizem, ki je obenem v načinu Sport absolutno pretežaški v skrajnih legah. V koncernu znajo to le bolje rešiti (npr. pri Tiguanu).
Štirikolesni pogon? Absolutno predober za veliko večino potencialnih voznikov tovrstnega vozila, s katerim bodo le redko vstopili v kraljestvo makadama in travniškega brezpotja. Je pa seveda preklemansko učinkovit pri izboljšanju trakcije na spolzkem!
Daleč od titule
Škodin Karoq velja za enega korektnejših predstavnikov športno uporabnih križancev, pri katerem pa se omenjena korektnost zna nekoliko porazgubiti pri sami ceni kolikor toliko spodobno olepotičenega primerka. Lepota pač stane, kar ve že predsednik države! A kdor se lahko odreče prelestnim športno dinamičnim dodatkom paketa Sportline, bi znal najti že pri običajni verziji (paket Style) racionalnejšo ter bogateje opremljeno alternativo.
A se vseeno zdi, da Škodin srednje velik SUV le ne ponuja tistega presežka, ki ga sicer nekako iščemo pri tovrstnih trendovskih križancih (npr. z obliko, »kul« faktorjem, karizmo), kakor je to recimo uspelo Peugeotu z novim 3008. In že zaradi tega Atecin dvojček Octavijinega statusa prve Škodine violine oziroma srca češke znamke verjetno ne bo resneje zamajal, saj je Octavia obenem v večini pomembnejših elementov še vedno prepričljivejša (prostornost, vozne lastnosti, cena). Pri tem se mu celo lahko celo zgodi, da bo po prihodu Scale in manjšega Kamiqa še bolj oddaljen od omenjene titule.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen