Nepopisan list

NISSAN LEAF 01

NISSAN LEAF 02

NISSAN LEAF 03

NISSAN LEAF 04

NISSAN LEAF 05

NISSAN LEAF 06

NISSAN LEAF 07

NISSAN LEAF 08

NISSAN LEAF 09

NISSAN LEAF 10

NISSAN LEAF 11

NISSAN LEAF 12

NISSAN LEAF 13

NISSAN LEAF 14

NISSAN LEAF 15

NISSAN LEAF 16

NISSAN LEAF 17

NISSAN LEAF 18

NISSAN LEAF 19

NISSAN LEAF 20

NISSAN LEAF 21

NISSAN LEAF 22

NISSAN LEAF 23

NISSAN LEAF 24

NISSAN LEAF 25

NISSAN LEAF 26

NISSAN LEAF 27

NISSAN LEAF 28

NISSAN LEAF 29

NISSAN LEAF 30

NISSAN LEAF 31

NISSAN LEAF 32

NISSAN LEAF 33

NISSAN LEAF 34

NISSAN LEAF 35

Kot listja in trave

Ko so pri japonskem Nissanu prvič predstavili model Leaf, ki bi – roko na srce – lahko nagrado Red Dot Design prejelo zgolj in samo v primeru, če bi bili vsi člani komisije povsem slepi, si verjetno niso mislili, da bo v naslednji dekadi postal najbolj množičen velikoserijski električni avtomobil. Na zemeljski obli! Pri tem je največ kupcev našel preko Atlantika, na stari celini pa, razumljivo, na Norveškem, kjer je reden gost njihovih cestišč. Okej, precej je k temu pripomoglo dejstvo, da v tem času neke prave konkurence ni imel, kar pa se sedaj počasi spreminja, saj ga je letos s prvega mesta že zrinil Teslin model 3.

A če je prva generacija Nissanovega posebneža še izgledala kot seminarski projekt nadobudnih študentov Fakultete za elektrotehniko, pa je druga, ki so jo predstavili leta 2017, postala precej bolj prijetno in simpatično oblikovana. Še posebno, če je odeta v všečno modro barvo. A da ne bo pomote: 4,5 metra dolgo vozilo, ki se ponaša z dokaj solidnim količnikom zračnega upora (0,27), še vedno izžareva dovolj avantgardnosti, da ga nikakor ne boste zamenjali s kakšnim konvencionalno gnanim predstavnikom segmenta C. Nissanov Leaf tako že od daleč sporoča, da ima rajši TEŠ-ev premog kot pa savdske sodčke.

Električna Almera

Nova generacija Nissanovega električnega avtomobila obenem želi dokazati, da je postala dovolj vsestransko uporabna, da bi lahko po njem posegel tudi družinski poglavar. A le, če ni ravno trgovski potnik, obrtnik ali akviziter. Leaf se namreč lahko znotraj pohvali z dovoljšnjo prostornostjo na vseh sedežih, obenem pa lahko spravi v svoj prtljažnik celo več prtljage kot marsikateri konkurent iz kompaktnega razreda (420 litrov oziroma 435, če se odpoveste milozvočnemu ozvočenju Bose). Res pa dokaj grenak priokus pusti precejšnja stopnica, ki nastane ob podrtju zadnje klopi, zaradi česar je precej manj uporaben, kot bi lahko bil.

Podobno se izkaže tudi voznikov prostor, ki se ne more pohvaliti ravno z vzorno ergonomijo, saj boste le stežka našli primeren položaj za volanom (globinsko nenastavljiv volan, kratki sedalni deli). Da o nekaterih daljnevzhodnih posebnostih, ki bi morala oditi počasi na smetišče avtomobilske zgodovine (impulzno steklo le pri vozniku, posamezna neosvetljena stikala, nenavadno pozicioniran položaj stikala za ogrevanje zadnje klopi na naslonu sovoznikovega sedeža, prekratek komolčnik), niti ne govorim!

Leaf s svojo notranjo arhitekturo spada med bolj povprečne predstavnike segmenta, pri čemer neprestano ponuja določene asociacije z nekdanjim modelom Almera, ki je svoj čas veljala za pravo »sivo miško« razreda C. Morda bi znal kdo ob tem poreči, da gre za pikolovstvo, a je le potrebno vedeti, da stane najcenejši Leaf (ob upoštevanju vseh možnih subvencij) še vedno okrog 30 tisočakov. Ni ravno malo denarja za avtomobil, ki želi čedalje bolj konkurirati »fosilcem«. In, če sem povsem iskren, novodobni kupci električnih vozil postajajo vse bolj zahtevni, saj ne gre več le za tehnične frike in okoljevarstvene ekshibicioniste, ki jim je prav malo mar, če je armaturna plošča sestavljena iz odpadlih jogurtovih lončkov. Pri Tesli so to že davno doumeli!

Brzovlak

A če Nissanov Leaf pokaže še kar nekaj rezerv pri notranji ureditvi in ergonomiji, pa je precej bolj brezkompromisen pri pogonskem sklopu. Še posebej, če gre za verzijo, ki se ponaša z večjo baterijo (62 kWh), ki pripomore, da avtomobil prevozi z enim polnjenjem realnih 380 kilometrov (kombinacija različnih poti). V tovarni pa obenem še navajajo, da lahko znotraj mestnih obzidij opravi celo več kot 500 kilometrov, česar pa tokrat nisem preverjal.

Vsekakor dovolj uporaben doseg, da vam ne bo potrebno skrbeti za vsakodnevno polnjenje 288 celic litij-ionske baterije, ki jo je sicer po novem moč napolniti celo na 100 kW hitrih polnilnicah (priključek ChaDeMo). In kako hitro se napolni na hitri 50 kWh polnilnici? Polnjenje od 20 – 80%, kar je sicer najbolj optimalno za baterijo, traja okrog pol ure, oziroma ravno dovolj, da popijete kavico v bližnjem bifeju ter preberete najnovejše »računske« afere kmetijske ministrice. Kdor bo želel polniti avtomobil doma na hišni vtičnici (10 A), naj računa na kakšnih 32 ur do popolne napolnjenosti (oziroma dobrih 11 ur na 7,4 kW polnilnici ali domačem wallboxu).

Za češnjo na torti poskrbi izjemno suveren pogonski sklop, ki ponuja kar 217 KM največje moči. Kot smo od električnih avtomobilov že vajeni, je podajanje moči hipno in izjemno zvezno (najvišja navorska vrednost je namreč na voljo že takoj po pritisku na plin), pri čemer potrebuje za pospeševanje od 0 do 100 km/h pičlih 6,9 (!) sekund. Ravno dovolj hitro, da zna na semaforju dodobra osmešiti marsikaterega pretirano samozavestnega lastnika kakšne »malo rabljene« bavarske limuzine. A pozornost naj vseeno velja na mokrem cestišču, saj medkolesna elektronika le stežka kroti prednja kolesa.

Da ne bo pomote, najmočnejši Leaf v ponudbi nikakor ne želi biti zeleni nadomestek kakšnim hot-hatch raketam v tem segmentu, saj je med ovinki le preveč okoren. Zaradi nizko postavljenega težišča (baterija) je prečnega nagibanja res manj, kot bi kdo to pričakoval, a je podvozje izjemno mehko nastavljeno. Samo veselje do hitrejše vožnje pa obenem izničuje tudi ne najbolj komunikativen volanski mehanizem ter podatek o porabi električne energije med malce bolj navdahnjenimi manevri. Le-ta namreč kaj hitro preseže mejo 20 kWh že med najvišjo avtocestno hitrostjo.

Nissanov Leaf se tako daleč najbolje počuti med defenzivno vožnjo, kjer pride do izraza tudi njegova posebnost v obliki e-pedala, ki omogoča vožnjo zgolj z eno stopalko.  Pri slednjem se namreč ob popuščanju pedala za plin samodejno vklopijo regeneracijske in torne zavore, ki avtomobil tudi popolnoma zaustavijo, kar pa zahteva na začetku nekaj vaje . A če sem povsem iskren, sam omenjene funkcije nisem pretirano uporabljal.Obenem sem se spraševal, zakaj pravzaprav tudi menjalnik omogoča še regenerativno funkcijo B (Brake).

Šelestenje

Ko so pri Nissanu prvič predstavili svoj baterijsko električni model, so hkrati omenili, da je njegovo ime sestavljeno iz besedne zveze »Leading, Environmentally friendly, Affordable, Family car« (vodilni, okolju prijazen, cenovno ugoden družinski avto). Če omenjena skovanka kolikor toliko dobro opiše Leaf, se vsaj malce zatakne pri »cenovno ugoden«. Še posebej pri tokratni verziji, ki je opazno dražja od šibkejše (40 kWh), in s svojo ceno že presega tisto mejo, kjer kupci iščejo vse kaj drugega (beri: prestižnejšega). Leaf pač nima prav nobenega modnega predznaka, kakor je to uspelo npr. Tesli, zaradi česar bi vsaj malce lažje požrl dokaj samozavestno postavljeno ceno.

Tako se nekako zdi, da bi bilo morda le bolje pogledovati k šibkejši različici, ki sicer ni tako močna (150 KM) ter zahteva malce pogostejše postanke na polnilnicah. A vendarle, šelest 65-ih evrskih stotakov, kolikor vam jih ob tem ostane v roki, bo verjetno dovolj zaznaven, da boste prezrli omenjene »pomanjkljivosti«.

Tekst in foto: Urban Acman.