Novejše ni nujno tudi boljše, a se je v tem primeru izkazalo, da so moje glavne zamere predhodniku izničene. Je pa res, da so se zato pojavile določene nove. A začnimo s prvimi. Audiju A6 prejšnje generacije sem najbolj zameril pri milimetrskem manevriranju cukajoč dvosklopkovni S Tronic, neučinkovit sistem start/stop in nekoliko bolj togo nastavljeno serijsko primaknjeno vijačno vzmeteno podvozje.
Zanimiv preobrat
Cukanje dvosklopkovnega S Tronica je Audi rešil tako, da ga v povezani s šestvaljnim TDI-jem ni možno več dobiti. Namesto njega so namreč zdaj vsi šestvaljni TDI-ji v A6 združeni s klasično osemstopenjsko avtomatiko. Odločitev, ki se mi zdi, glede na Audijevo »menjalniško« strategijo izpred nekaj let, zanimiva. Takrat so bili vsi avtomatski A6 TDI, z izjemo najmočnejšega dvoturbinskega šestvaljnika, sparjeni z dvosklopkovnim S Tronicom. Zdaj je S Tronic rezerviran samo še za vstopni štirivaljni dizelski model.
Bistven dvig …
… učinkovitosti sistema start/stop je dosegel Audi z izdatnim posegom v drobovino pogonskega sklopa. Ta je po novem nadgrajen z 48-voltnim jermensko gnanim zaganjalnik-generatorjem. Z njim zna Audi A6 50 TDI ugasniti svoj motor tudi med samo vožnjo. Medtem ko so tovrstni izklopi pogona nekaj povsem običajnega pri mestnih hitrostnih povprečjih, je Audi naredil korak naprej in razširil to funkcijo celo na avtocestne vozne pogoje. Kdor bo to med vožnjo sploh opazil, naj ne bo presenečen, če bo avto tudi pri hitrostih do največ 130 km/h s popuščenim plinom jadral na avtocesti z ugasnjenim motorjem. Po potrebi se zgodi ponovni zagon TDI-ja v hipu in tako učinkovito ter nevsiljivo, da ga bodo zaznali le posamezniki najbolj izostrenih čutil. Pri tem hvalim tudi, da je sistem start/stop dosledno in brez obotavljanja normalno aktiven tudi pri zunanjih temperaturah okoli 5 °C nad ničlo.
Comfort v pravem pomenu besede
Novi Audi A6 je serijsko še vedno oprt na klasično vzmetenje z vijačnimi vzmetmi. Ali je to udobneje nastavljeno kot prej žal (še) ne morem poročati, saj je bil testni primerek opremljen z prilagodljivim zračnim vzmetenjem Adaptive Air. Upoštevaje, da Audi pri novem A8 in, kot se bo izkazalo nekaj stavkov nižje, tudi A6 s prilagodljivim zračnim vzmetenjem, stavi na izrazito udobje v vožnji, bi znalo biti, da so tudi serijsko vijačno vzmetenje novinca nastavili udobnejše kot pred časom. Dokler tega ne potrdim z dejanskem preizkusom, pa vsem, ki ste podobno kot jaz željni udobja in spokojnosti v vožnji, toplo svetujem, da ob nakupu novega Audija A6 doplačate za opcijo prilagodljivega zračnega vzmetenja. Slednje v nastavitvi Comfort blaži vse vrste cestnih nepravilnosti tako učinkovito, da ga resneje ne zmotijo niti bolj toga 21-palčna kolesa.
Avtomobilska nebesa
Ob vsem tem je sistem Audi drive select, ki s spreminjanjem karakteristike podvozja in/ali nekaterih drugih elementov avta spreminja tudi njegov značaj, na papirju dodaten bonus. Tega bodo predvsem Audijevi prodajniki z velikim navdušenjem neukim predstavljali kot svojevrstna avtomobilska nebesa, a moja izkušnja pri njem in njemu podobnih sistemih je, da je po prvih štirinajstih dnevih uporabe potem praktično stalno vklopljen en sam režim. Čeprav Audi zagotavlja, da izbira športno tršega režima Dynamic naredi avto ostrejši in odzivnejši, sam v novem A6 nisem nikoli začutil resne potrebe po njegovem vklopu in »napadanju« kot presta zvitih ovinkov. Za kaj takšnega deluje avto preveč okorno (več kot 1.900 kg lastne mase) in mehansko »odklopljeno« od voznika. Posledično mu veliko bolj odgovarja goltanje avtocestnih kilometrov kot sekanje ovinkov.
Ob pogonskem sklopu …
… ne morem mimo njegove izrazite nagnjenosti k varčevanju z gorivom. Poleg že opisanega sistema start/stop je tudi Tiptronicova pamet programirana z mislijo na čim manjšo porabo nafte. Menjalnik tako stalno stremi k vklopljeni čim višji prestavi in je tako zmožen voziti tudi s samo tisočakom minutnih vrtljajev motorja. Do tu vse lepo in prav. Zatakne se, ko voznik v želji po držanju stika s prometnim tokom le malo bolj pritisne plin. Takrat menjalnik skoraj vedno vklopi prestavo ali dve nižje, motorju narastejo vrtljaji, turbina zadiha in avto se zgane dosti odločneje kot je voznik pravzaprav potrebno. Vozna situacija, ki jo spremljajo številna (tudi nepotrebna) menjavanja prestav gor-dol in z njimi povezana sunkovita vožnja.
Nikoli ne veš
Razlog tovrstnemu obnašanju pogonskega sklopa gre po mojem iskati v dejstvu, da je razmerje med največjim navorom in njegovo »zalogo« v spodnjem območju vrtljajev, veliko. Da doseže krivulja navora svoj vrh pri za sodobne dizle razmeroma poznih 2.250 vrt/min pri vsem skupaj tudi ne pomaga. Audijevi inženirji se tega očitno zavedajo, zato so pogonskemu sklopu vcepili v tem območju povečano odzivnost, ki se na cesti pač odraža v pogostih menjavah prestav.
To je moč nekoliko ublažiti z vklopom športnejšega režima Dynamic, a sem sam raje posegel po ročnem režimu menjalnika in zadrževanju najusteznejše prestave. Poraba je s tem sicer res večja za kakšen deciliter ali dva »na sto«, a upoštevajoč opazen dvig udobja v vožnji sam ta davek z lahkoto plačam. Pri motorju naj omenim samo še obotavljanje pogonskega sklopa pri polnem speljevanju z mesta, saj preteče od polnega pritiska na plin do uresničitve voznikove volje v pričakovanem pospešku debela sekunda. Je pa res, da potem dodobra nadoknadi vse, kar je v tisti sekundi zamudil. Kljub temu pa z njim ni najbolj prijetno izsiljevati, saj nikoli ne veš …
Skoraj se ne bi mogel bolj motiti
Ob osvežitvi prejšnje generacije sem napovedal, da v notranjosti ne smemo pričakovati bistvenih odklonov od takratnega oblikovanja in zasnove urejenosti notranjosti. Audi bi me dal na večjo laž samo še, če bi naredil novi A6 brez volanskega obroča.
Šalo na stran. Audi je z aktualnima A8 in A7 ter zdaj tudi A6 arhitekturo notranjosti korenito spremenil. Fizična stikala so komaj še navzoča, armaturno ploščo zaznamujejo trije računalniški zasloni, v splošnem zelo čiste linije ter obilica sijoče črne plastike. Slednja je seveda pravi magnet za prah, kot sta tudi sredinsko nameščena zaslona za packe prstnih odtisov.
Ciljanje tarče
Omenjena zaslona osebno dojemam kot bistvo kokpita novega Audija A6. Navsezadnje jima je prilagojeno praktično vse v okolici. Z njima je povezana največja novost v A6, spremenjen način upravljanja MMI. Ta se je poslovil od osrednjega gumba in se po novem zanaša izključno na vnose z »udarci« sredinskih zaslonih. Pri tem sem izbral besedo »udarci« z razlogom, saj so Nemci vanj vdelali nujo po močnejšem pritisku na »tipke«. Dodatno sistem potrdi uporabnikovo izbiro s haptično povratno informacijo v obliki nežnega tresljaja površine zaslona ter zvočnim »klikom«.
Z vsem naštetim je poskusil Audi dvigniti izkušnjo uporabe sistema na naslednjo raven, pri čemer je bil njihov glavni cilj zmanjšati nenamerne in napačne pritiske – trn v peti tovrstnih sistemov poveljevanja. Pritrjujem, da je rešitev vsekakor korak v pravo smer, a me ta še vedno ni navdušila kot me že dolgo navdušuje klasika s fizičnim vrtljivo-potisnim osrednjim gumbom. Če nič drugega, lahko z njim določena opravila, kot je na primer menjava radijske postaje ali pesmi, opravim »miže«, medtem ko je treba pri zaslonu vedno pogledati in »zadeti« tarčo.
Preživel bi
Udobje v vožnji z Audijem A6 s prilagodljivim zračnim vzmetenjem je odlično. Motor 50 TDI, ko pride njegova turbina do sape, izriše nasmeh na obraz vedno znova. Osemstopenjski Tiptronic v okoliščinah, kjer njegovo stremenje sistema k varčnosti ne more priti tako do izraza kot v mestu, enako navdušuje. Pri tem sicer nisem navdušenec nad že skoraj pretirano očiščenostjo njegovega kokpita fizičnih stikal, še manj pa nad obilico sijoče črnine in packami prstnih odtisov na sredinskih zaslonih. Toda veste kaj, avto kot je Audi A6 50 TDI Quattro človeku zleze pod kožo. Tudi meni je! Zato bi, če bi me kdo prepričeval, naj ga vozim, brez težav pozabil na male zamere.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
23 komentarjev za "Novejši, kot sem mislil"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vse ok, lep, ampak na centralni konzoli tisti dve luknji za pijaco…a niso mogli dat nekaj, kar bi to pokrilo? Tudi ce bi imel denar, ga zaradi tega ne vzamem, ker mi je to tako grdo, ne vem kaj so mislili!
Lep, z odvečnim zaslonom za klimo…škoda da ni še volan na dotik – živjo bmw serije 5.
Mene moti veliko “piano” plastike, ki so magnet za umazanijo. Sm že mislu da je piano plastika izven mode. Vseeno mi je še zmeraj bolj všeč prejšni model.
Sigurno je možnost kupit ali dokupiti tudi v kakšnem drugem otenku kot v piano barvi
Verjetno res, brušen aluminij bi bil veliko boljši.
Škoda, da tudi vžigalnik za cigarete ni na dotik.
Ti novi audiji izgledajo prav hudo. Edino s temi led lučmi rahlo pretiravajo.