Ravno pravšnji
Priznati moram, da so nam novodobni avtomobilski trendi, ki čedalje bolj vsiljujejo takšne in drugačne športno uporabne križance, v zadnjem času že kar precej zameglili pogled, zaradi česar smo kar nekako pozabili, da obstajajo na trgu tudi precej bolj racionalne alternative. Med takšnimi so predvsem predstavniki kompaktnega razreda, kot je Renaultov Megane, ki predstavljajo eno najbolj pametnih izbir, pri čemer pomanjkanje t.i. kul efekta, ki naj bi bil značilen za križance, kompenzirajo s precej nižjo ceno. Ter (tega raje ne povejte bolestnim ljubiteljem trendovskih crossoverjev) tudi z opazno boljšimi voznimi lastnostmi.
Verjetno se ne motim preveč, ko trdim, da ravno Megane spada med tiste modele, ki puščajo enega pomembnejših pečatov v tem avtomobilskem segmentu. Bi se potemtakem lahko »Golfov« razred imenoval tudi »Meganov«?
Četudi aktualno generacijsko nadaljevanje Renaultove prodajne uspešnice poznamo že vse od leta 2015, pri čemer jo čaka nežna kozmetična prenova že v kratkem (predvidoma koncem leta), pa je vsaj na zunaj še nikakor ne moremo oceniti za zastarelo. Ali dolgočasno. Niti pod razno! Novi Megane, pri katerem so bili širše razprave deležni zgolj »podočnjaki« in »naočniki« pri lučeh, namreč še vedno deluje precej sveže, z dodatki paketa GT-Line pa tudi rahlo športno dinamično ter še vedno dovolj francosko samosvoje. No, le tolikanj kontroverzno, kot pri »ritkasti« drugi generaciji, vendarle ne.
Boljši
Francozi so morali, še preden pričnejo njihovi kreatorji prenove gladiti Meganove starostne gube, zaradi čedalje ostrejših okoljevarstvenih normativov poskrbeti tudi za prevetritev pod motornim pokrovom. Tako je bil Megane v lanskem letu deležen popolne motorne transplantacije, pri čemer je na bencinski strani povsem novi 1,3-litrski TCe izpodrinil predhodnji 1,2-litrski. Štirivaljni motorček lahke gradnje, ki je nastal v skupnem razvoju z Nissanom, Mitsubishijem in Daimlerjem, je sicer na voljo v treh različicah moči (115, 140 in 160 KM), med katerimi se zdi, da je Meganu daleč najbolj pisana na kožo ravno srednja verzija.
Francozi se radi pohvalijo, da se nova motorizacija ponaša s povsem novo variabilno odmično gredjo ter posebnim premazom ventilov (inovacija, ki je bila najprej predstavljena v strupenem Nissanu GT-R!), ki poskrbi za manj trenja ter nižjo temperaturo, kar prispeva k večji učinkovitosti. Zaradi povečanja navora pri nižjih vrtljajih ter njegove enakomernejše razporeditve v območju vrtljajev naj bi bil v primerjavi s predhodnikom opazno prožnejši (npr. pri prehitevanjih) ter tudi varčnejši. Pa je temu res tako? Vsaj deloma.
V praksi se novi 1,3-litrski agregat, v katerem razgraja 140 »žrebcev«, izkaže kot resnično prijeten, saj navdušuje s pohvalno odzivnostjo že v spodnjem vrtljajnem območju (najvišja navorska vrednost se namreč pojavi že pri bencinsko dokaj nizkih 1.600 vrt./min) ter se zelo rad vrti proti rdečem, kjer se oglasi z rahlo športno rezkim zvokom. Za dodatno dozo radoživosti poskrbi še način Sport v okviru sistema Multisense (različni prednastavljeni parametri delovanja motorja, trdote volanskega mehanizma, občutljivosti stopalke za plin, ipd), ko postane še za odtenek bolj odziven. Za razliko od 1,2-litrskega predhodnika, kateremu sicer ni bilo moč očitati nič resnejšega, je novejša motorizacija, ki jo sicer proizvajajo v Španiji, opazno hitrejša (za cca. sekundo pri pospeševanju od 0 do 100 km/h). Obenem pa se lahko pohvali tudi s precej bolj prepričljivim ročnim menjalnikom, ki je natančnejši in hitrejši.
Tokrat pa je malce manj veselja ponujal pogled na zaslon potovalnega računalnika s podatkom povprečne porabe, ki je med malce bolj dinamično vožnjo kazala vrednost nad 8,5 l/100 km. A smo pri tovrstnih motorčkih s skromno prostornino valjev tako ali tako že vajeni, da pri višjih obremenitvah popijejo bistveno več, kot bi si želela naša denarnica. Po drugi strani je ob malce nežnejši desni nogi porabo moč znižati tudi za dobra dva litra, kar je bilo pri 1,2-litrskemu predhodniku nemogoča misija. Pohvalno!
Pa saj se Megane tako ali tako daleč najbolje počuti med bolj sproščenimi cestnimi potepanji, kjer še kako pride do izraza nekoliko bolj mehko nastavljeno podvozje, ki ne mara pretirano agresivnih manevrov. Odkupi se z dobrim požiranjem neravnin, kar bodo še posebej cenili malce starejši vozniki. Obenem pretirane dinamike ne mara niti volanski mehanizem, ki je še vedno nekoliko spužvast, a vseeno svetlobna leta daleč od nekdanjih (kot npr. še pri 2. generaciji Megana). Za vse, ki pri Meganu vseeno pogrešajo malce več športnosti, pa ima francoski proizvajalec izjemno zanimivo rešitev, na kateri se blešči oznaka Sport. Ali vsaj GT.
Ne glejte le križancev
Snemite že očala s filtrom križancev in ugotovili boste, da je lahko tudi njihova »nižjerasla žlahta« enako zanimiva in kul. Še posebej zato, ker za spodobno motorizirane ter dovolj bogato opremljene primerke potrebujemo precej manjši kupček evrov kot pri podobno velikih (ter velikokrat tudi tehnično sorodnih) športno uporabnih vozilih. To nenazadnje dokazuje tudi Renaultov predstavnik, ki ga lahko brez težav zapeljemo iz salona že za slabih 20 tisočakov (osnovna cena tokratnega testnega modela). Pa pri tem sploh ne gre za kakšno povsem olupljeno verzijo, kot smo tega sicer vajeni pri modnih križancih.
Za omenjeni znesek bo kupec pri Renaultu našel vozilo, ki ga bo tudi po štirih letih od prihoda na trg navdušilo s simpatično krojeno notranjo arhitekturo, saj še vedno deluje dovolj moderno ter prečiščeno. Nekaj negodovanja bo morda še vedno deležna osrednja infozabavna enota R-Link 2 z nekaterimi precej skritimi funkcijami v menijih (npr. za spreminjanje ambientalne osvetlitve, ki se sicer nahaja pri nastavitvah voznih načinov Multisense), ki ji je moč očitati tudi pomanjkanje fizičnega gumba za nastavitev glasnosti. Manj srečne bodo obenem še noge zadnjih potnikov, saj je za sprednjima sedežema precej skopo odmerjen prostor za stopala, voznik pa bi znal negodovati tudi zaradi nekoliko bolj položno nameščenega volana, kar je sicer pregovorna značilnost Renaultovih vozil.
Vendar pa naštete pomanjkljivosti nikakor ne pokvarijo celotne slike v tej meri, da ne bi mogli oceniti Megana kot enega bolj simpatičnih predstavnikov tega razreda. Še posebej, če upoštevamo njegovo ceno. Ob tem pa je le potrebno priznati, da takšne mitske razsežnosti, kot jo ima pri nas že nekaj časa Volkswagnov Golf, Renaultov Megane v tej generacijski izvedbi še ne bo dosegel. Zato sicer še nekaj let ne bomo govorili o »Meganovem« razredu – pa kaj potem!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
27 komentarjev za "Očalar"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Meni osebno je megan lep samo zunanje luči spredaj in zadaj so mi grde, tablica na sredinski konzoli in volan bi lahko imel sredinski del manjši. Če bi to spremenili bi sigurno prišel na spisek naslednjega avtomobila in to v rs različici.
Tudi jaz sem mnenja , da Renault ni nič manj zanesljiv od ostalih, fotrova laguna 2.0 dci letnik 2011 je imela 380 tisoč prevoženih brez vsakega problema, moj passat 2.0 tdi pa je bil sicer na mojo srečo še v garanciji več pri mehaniku kot pri meni, saj so praktično menjali vse kar je pod pokrovom motorja, tako da……..
Moj kolega je kupil novo laguno 2.0dci leta 2012 in so mu pod garancijo menjali cel motor. Bil xy krat na servisu tako, da mu je vovk nazadnje menjal cel motor. Avto je potem šel kmalu v prodajo.
Vse je odvisno od sreče
Berem tele komentarje. Sam imam Megane 2017 dci 110. Ne bom rekel, da je brez napak, ker ni. Imam pa izkušnje tudi z VW (v familiji). Novi Passat 2.0 TDi 150 Km. 100 000 km, pa je bilo potrebno menjati motor ter celoten hladilni sistem. Zanimivo ne?
Hočem povedati, da nobeden ni brez napak. Kdor to pravi, si zatiska oči…
Se absolutno strinjam.
no ja, recimo temu dober avto za budget. Vsekakor pa to ni avto, na katerega bi stavil da bo delal brez problema 5 ali več let oz. 150k km… sam pač kupujem zanesljiva vozila in ne zgolj “šminko”
Moj Megane II, letnik 2008 dela še vedno b.p. in to samo z rednimi servisi. Poleg tega edino kaka žarnica crkne ampak ej, tudi na Bmwju mi xenonka. Pa ima več kot 5 let (sepravi zdaj že 11) pa tudi kak km več. Torej jaz lahko rečem, da je zanesljivo vozilo. Kaj čmo pa sedaj?
Kaj pa spada v skupino zanesljivih vozil?
Če pa ste vedno kupec vozil nad 25.000e, potem pa to nima veze z meganom. Sicer pa cena ne igra vloge…v petih letih se bo na Daciji pokvarilo manj kot na BMW. To pa zato ker sploh ničesar nima kar bi se lahko pokvarilo :)))
Ne rabi biti avto nad 25.000e da je zanesljiv, se strinjam. Ampak Renault nikoli ni slovel kot zanesljiv proizvajalec. Sem že večkrat od strank in različnih serviserjev slišal o materialih, ki jih uporabljajo. Ljudje enostavno preveč gledajo zgolj na to kako avto izgleda, koliko USB priključkov ima in držal za skodelice, redko pa kdo pogleda pod pleh, kakšni so vari, materiali ipd..
Saj res, le kaj lahko pričakujemo od vozila in znamke, ki ima za logotip DVIGALKO? Renault bi moral resno razmisliti o znaku, ki ga uporablja! Saj grd ni je pa čuden.
govorite nekaj brez smisla… ne pravim, da renault ni pokvarljiv, ampak oznaka za nezanesljivega pa res ni na mestu. Kaj potem naj rečemo od vseh požarih Bmw?
“Redko kdo pogleda pleh” – in za referenco postavite japonske znamke? Japonci so vsi rjaveli in preglnili mnogo prej kot drugi, je pa motor bil ponavadi odličen. No danes je vse drugače, vse znamke so pri zaščiti pleha naredile korak naprej in načeloma do 10 let starega avta ne vidiš s piko rje.
“gledajo kako avti zgledajo” – ravno renault je zadnjih 20 let zgledal bolj bogo… zadnja leta so spet začrtali bolj pametne dizajne.
Po do sedaj napisanem lahko rečem, da komentirate brez podlage, renaulta niste imeli in tudi v novejšem niste sedeli. Ste pa za šankom slišali, da je renault oziroma, da so francozi nezanesljivi.
In zakaj bi bilo slabo kar sem slišal “za šankom”. Gre za osebne zgodbe ljudi, ki so imeli renault in so se kvarili. In dvakrat si me napačno citiral in spremenil kontekst. Preberi kaj sem napisal in nato piši relativne odgovore.
Kaj sploh hočete povedat? Za vsak odgovor se dobi vrnjeno, da je pobrano iz konteksta in nevem kaj…
Jaz lahko povem še več osebnih zgodb, za raznorazne znamke, veliko smo imeli v družini tudi renaultov, ampak vsa vozila za katera lahko govorim so bila kupljena nova. In ugotovitev? Vse znamke so ista pašta, razen kjer naletiš na mino in se izkaže da je dotični primer problematičen.
P.S: kaj je tukaj iz konteksta pobrano; kupca renaulta ste označli za osebo, ki ga ne zanima kvaliteta ampak samo šminka in posledično označili znamko za pokvarljivo. Za pojem kvalitete (torej motor, pleh, notranjost) se podali japonce, za katere je bilo pa znano še ne dolgo nazaj, da gnijejo, so popolnoma plastični znotraj, imajo pa dober motor.
Za šankom sem slišal, da na polno gorijo Bmw zaradi egr hladfilnikov. Pa dizlom od serije e90 naprej trga ketne. Bmw je še bolj pokvarljivo vozilo.
Noben ne pravi da se ne pokvari, moj point je samo to da se eni kvarijo bolj eni manj. To je to. Simple as that.
Tudi sam sem velikokrat povedal točno to… Najbolj glasni so tisti, ki se sklicujejo na nekakovost Lagun II iz leta 2001(to je isto kot da bi rekel da je VW zanič, ker je bil Golf 3 zanič) in tisti ki nikdar v življenju si niso lastili Reno vozilo. Pač večina izjav nima veze s sedanjostjo leta 2019. Reno nikdar ni bil pretirano zanesljiva, niti pretirano nezanesljiva znamka. Tudi v statistikah je vedno v nekem industrijskem povprečju.
Čisto nihče zgoraj se ni skliceval na vozila iz zgodnjih 2000′. Zanimivo kako spreminjate kontekst, da upravičujete svoje komentarje. Ko sem rekel, da slišim zgodbe strank, gre za dejanski primere. Dober primer je bil pred kratkim gospod z novim Espace. 3 leta star in dobrih 70.000. Celoten motor že menjan. Sreča, da pod garancijo, ampak imej ti potem zaupanje.
Enako jaz lahko rečem za Alfo. Imel tudi Kadjara, pa ne bi mogel trditi, da mi je ostal v lepem spominu, kot tudi, da nikoli več ne bi kupil Renaulta.
Kater proizvajalec pa slovi kot zanesljiv proizvajalec po tvojem mnenju?
Malo si pogooglaj katere znamke so zanesljive. Večinoma gre za japonske proizvajalce. In ne, definitivno ne francoske. Če pa temu ne verjameš, pa primerjaj poprodajno vrednost avtomobilov.
No ja, teško je to reč za bilokater avto. Iz statistik na internetu, se vsak avto v garancijskem obdobju vsaj 1,5x oglasi izredno na servisu.
A veš da je statistika največja laž?
Statistika je še bolj relevanten podatek kot neutemeljene in subjektivne trditve o zanesljivosti oz. Nezanesljivosti.
Tipke za volanom za uravnavanje telefona in radia so zelo uporabne, po nekaj malega vaje vse delaš na pamet, zato prosim proizvajalca, da jih obdrži. LP, M