Zapis vtisov preizkusa Forda Focusa 1.5 EcoBoost 150 AT Active Bussiness sem sklenil z mislijo, da se ne bi branil preizkusiti enakega modela s paketom opreme ST Line, motorjem 1.5 EcoBoost v močnejši izpeljanki in ročnim menjalnikom. Kakšno presenečenje, ko mi je prišel v roke prav testni Focus v prav takšnem kompletu. Sicer nisem izrecno izrazil želje po petvratni kombilimuzinski različici Focusa, zato ne morem reči, da prestavlja karavanska izpeljanka odklon od mojega sanjskega paketa Forda Focus, a izkazalo se je, da je tudi takšen zelo suveren in dovršen paket družinskega avta.
Značilen za znamko
Glavnino zaslug za ta povzetek pripisujem prvenstveno njegovemu zelo dobremu pogonskemu sklopu. Čeprav menim, da bi vse skupaj bilo še za odtenek boljše, če bi tekla beseda o recimo dvolitrskem štirivaljniku, tudi trivaljnikovih 134 kW (182 KM) ter največ 240 Nm zagotavlja dobro prožnost in vsesplošno uporabnost. Hvalim tudi njegovo pripravljenost za vrtenje vse do rdečega polja znova in znova, pa odlično odzivnost in tudi izvrstno kultiviranost motornega teka. Ročni menjalnik je z mehkimi, natančnimi, dobro definiranimi ter po potrebi hitrimi gibi prestavne ročice tipičen za znamko in s tem, vsaj zame, med boljšimi na tržišču ter odlična zaokrožitev pogonskega sklopa kot celote.
Ročnost menjalnika se poda karakterju avta
Domači družinski avto ima avtomatski menjalnik. Ženin električni avtomobil je celo brez menjalnika v pravem pomenu besede. Tudi testni avti so danes večinoma opremljeni s samodejnimi menjalniki. S tem je seveda vse v najlepšem redu, saj imam sam še vedno raje dober avtomatski menjalnik kot ročnega. V primeru tako vozno navdahnjenega avta, kot je bil testni Ford Focus, pa se ročnost njegovega menjalnika zares poda karakterju avta. Po dolgih mesecih sem tako spet naletel na avto, v katerem sem se uspel »povezati« in čutiti njegovo mehaniko na ravni, ki jo je v kombinaciji z avtomatikom moč »simulirati« samo v primeru najbolj zmogljivih modelov z vrha športne ponudbe. Dodatek tretje stopalke, fizični gibi prestavne ročice, občutek mehanskega upora v menjalnikovi drobovini in pred ovinki zbijanje prestav z medplinom … Ah, fantastična uglašenost stroja in človeka se odraža v užitkih, ki jim v očeh avtofilov parira le malo stvari na svetu.
Preciznost
Focus se je med ovinki ponašal z odzivnostjo in natančnostjo volana, a žal tudi zgolj povprečno povratno povednostjo. Izpostavljam zelo zanesljiv oprijem in lego, pri čemer spravi podvozje iz ravnovesja samo izrazito pretiravanje voznika. Na kakovostni podlagi tako 18-palčnih koles skoraj ni možno prisiliti v zdrs, zadek pa bo »spustil« oprijem samo v primeru nenadne razbremenitve, recimo s hipnim odvzemom plina ali zaviranjem sredi ovinka.
Včasih da, drugič ne
Prvi zapis o zadnji generaciji Focusa sem je precej vrtel okoli izrazito toge nastavitve podvozja. V kombinaciji z »aktivnim« tretmajem sem sklenil, da je ta spet optimalno uravnotežen med udobjem in dinamiko v vožnji. V tokratnem karavanu, obogatenem s paketom opreme ST Line, pa ugotovljam, da je nastavitev njegovega vzmetenja na podobno togi ravni kot pri prvem Focusu, kar je upoštevajoč njegovo »športnejšo« 18-palčno obutev nekako pričakovano. Toda, v njem sem bil s povečano togostjo in trdoto pripravljen živeti. Pri tem sem skoraj prepričan, da če bi ga spet gnal vstopni dizel s samo 120 KM, tovrstne popustljivosti do njegove toge nastavitve ne bi izkusil. Nekako imam občutek, kot da je moja podzavest dvignila toleranco dopustne trdote podvozja med vožnjo na račun poudarjeno dinamičnega temperamenta pogonskega sklopa ter s tem avta kot celote. Vam pravim, zelo verjetno celo bolj trdo podvozje me je motilo v Focusu 1.5 EcoBlue 120, v Focusu 1.5 EcoBoost 182 pa sploh ne.
Postojnska jama
Ker je to prvi karavanski Focus aktualne generacije, se mi zdi pomembno nameniti nekaj besed še njegovemu prtljažniku. No, morda bi bilo bolje zapisati, »Postojnski jami« v zadku, saj je tam res veliko litrov že v osnovi. S poklapljanjem po tretjini deljivega naslona zadnje klopi pridobi še približno kubični meter dodatnega prostora. Votlina je pri tem tudi lepo obdelana in pravilne oblike, skupni prtljažnik pa se ponaša s povsem ravnim dnom.
Karavan? Lahko. Bencinar? Nujno!
Vam pravim. Ford Focus je zelo dober in vsestransko talentiran družinski avto, ki zmore izpolniti marsikatero željo in pričakovanje sodobnih družin. No, če mi dovolite vsaj malo dlakocepiti, potem moram izpostaviti naslednje: 1,5-litrski turbotrivaljni bencinar je s 182 KM najboljša motorizacija med, recimo temu, civilnimi Focusi. V uvodnem delu sem že namignil, da bi bil celoten paket še za odtenek boljši v kombinaciji z recimo dvolitrskim štirivaljnikom. Seveda je tu še Focus ST z 2,3-litrskim 280-»konjskim« turboagregatom, a meni bi zadoščalo že »skromnih« dobrih 200 KM. No, nekako dvomim, da imajo pri Fordu namen vtakniti takšen agregat v Focusa, zato moja naslednja želja. Seveda, dobiti v roke Focus ST. Pa, da smo si na jasnem, tistega z bencinskim motorjem! In ja, lahko je tudi karavan …
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Pazi, kaj si želiš"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Za ta denar imam raje 508 sw thp 180 v garaži…kot pa tole…ali pa Mazda 6 g195…številko večja avtomobila…pretirana cena za vsaj 6 k eur, na žalost…drugače pa je kar všečen avtek, razen notranjost je hudičevo zastarela…škoda, da imajo slabo cenovno politiko.
Kaj naj bi blo zastarelo? To da nima digitalnih merilnikov?
Ma ne to me niti ne moti. Ne vem, precej zastarelo mi deluje recimo proti Mazdi 3, Peugeotu 508, , sploh sredinski del mi je obupen…pa tista stopnica (naslon) mi je adijo pamet, nikakeršen :)…mora biti lepo ravno speljano proti sredini (Mazda 3), ne pa stopnica sredi avtomobila :)…meni nikakor ne sede
Tudi jaz se strinjam. Ko sem prvič videl to notranjost me je najprej zmotil hop med naslonom za roko in kokpitom. Takle hop je bil petnajst let nazaj, danes ga kakšni azijci brez razloga še vlečejo. Veliko boljše se zdi masiven most, visok v liniji od naslona za roko do klime, ampak mora biti masivno izdelano, nepremično, brez škripanja. Nemci to drugače znajo naredit.
Konkurenca v C segmentu ima vstopne modele pri 13.000 evrov. Ne vidim nobene dodane vrednosti pri Fordu, da je osnovni model skoraj 20.000 evrov, Raje Hondo civic za 3 tisočake ceneje.
Se strinjam. 15k je top koliko je ta avto vredn v osnovni opremi.
Za takšne € se dobi že čistokrvnega hothatcha, ne pa nekega forda s 3 cilindri in hyundaijevsko cenono in grdo oblikovano notranjostjo.
Nisem seveda poklican zato, da kritiziram to kar objavite, saj ima vsak lahko svoje mnenje o določenem vozilu, vendar malo več nepristranskosti ne bi škodilo. Lahko bi namignil na to, da ni vse v številu “žrebcev pod pokrovom”, temveč bi bilo bolj pametno uporabiti kakšne druge kriterije in dati poudarek drugačnemu vrednotenju vozil – takšnemu, ki je bolj pisan na kožo nam, običajnim voznikom, ki se vsak dan peljemo na isti relaciji npr. iz PO v LJ in obratno. Povprečne hitrosti na našem avtocestnem križu pa so že dolgo v konicah, ko smo mi na cestah celo pod 100 km/h. Hvala za razumevanje.
Prestavna ročica je pa videt zguljena za 100.000 km