Najprej seveda opazimo posodobljeno zunanjo podobo. To zaznamuje povsem nov sprednji del avta, saj ga ni elementa, ki bi bil prenesen iz modela pred prenovo. Popolnoma nov je odbijač, bolj razpotegnjena maska motorja vključujoč na novo stiliziran emblem, žarometa, ki v bogatejših izpeljankah oziroma proti doplačilu svetijo v tehniki LED in všečni dnevni svetilki na skrajnih vogalih odbijača. Na boku ni opaziti omembe vrednih popravkov, so pa ti razvidni iz bolj dinamično oblikovanega odbijača, nove grafike zadnjih združenih svetilk ter posodobljenega znaka Renault.
Lepo, ko je novo …
V kabini naj bi bile po zagotovilih znamke spremembe bolj trajnostno usmerjene, saj v Cliu po novem ni več možno dobiti prevlek iz usnja. Tega so nadomestili z bio ali recikliranim blagom, ki je deloval v testnem avtomobilu zelo prijetno. Del armaturne plošče, ki so ga odeli v enako blago, kot ga je najti na sedežih, mi deluje simpatično in všečno na videz ter nenazadnje tudi na otip, a sem sam vseeno nekoliko skeptičen, kako se bodo tako okrašene površine izkazale na dolgi rok.
Že res, da so skozi leta in neštete kilometre uporabe oblazinjeni sedeži bistveno bolj izpostavljeni trpinčenju in umazaniji kot površine na armaturni plošči. A sem hkrati trdno prepričan, da je bistveno lažje obrisati plastično (ali z »usnjem« prevlečeno) gladko neporozno površino kot takšno, odeto v blago s tisočimi mikro luknjami, v katere se skozi leta zažre nemalo prahu in druge drobne nesnage. Skratka: morda že res, da je blago lepo na pogled, ko je novo, a me zanima, kako se bo obneslo na dolgi rok.
Hvala!
Da ponuja novinec možnost podpiranja ali varovanja potnikov z do dvajset različnimi varnostno-voznimi pomagali, je skoraj pričakovano od Renaulta, ki je že leta skoraj obseden z EuroNCAP zvezdicami. Slednje so dandanes dosegljive samo v primeru številnih vgrajenih tovrstnih sistemov. Pozdravljam pa dejstvo, da si Clio, kot eden redkih na tržišču, zapomni zadnjo izbrano nastavitev sistema za ohranjanje voznega pasu, kar je ena od podrobnosti, ki mi osebno veliko pomenijo. Renault, res lepa hvala.
Cilja višje kot včasih
Ne samo z varnostno opremo, Renault tudi sicer cilja s Cliom pete generacije višje kot včasih. Konkretno to pomeni, da so mu že standardne opremske pakete kar dobro založili z dodatki in tako srednja opcija Techno zajema praktično vse, kar naj bi tak avtomobil »moral« imeti. A se njegov suveren nastop ne konča s tem. Kakovostne in na dotik prijetne materiale sem že omenil v uvodnem delu, vse skupaj pa zaokrožuje še ne sicer najboljša, a vsekakor dovolj dobra zvočna izolacija kabine, da Clio tudi na daljših poteh ne bo preveč obremenjeval potnikov.
Širok nabor pogonskih sklopov
Njegovo podvozje je še naprej nastavljeno na meni všečno ravnovesje med dinamiko in udobjem v vožnji. Niti z enim niti z drugim sicer ne uspe navdušiti, a v isti sapi z nobenim tudi nikoli ne razočara. Clio kot eden redkih v tem velikostnem razredu ponuja širok nabor pogonskih sklopov. Kupci lahko izbirajo med običajnim atmosferskim bencinarjem, turbobencinarjem, bi-turbobencinarjem – bi v smislu, delujočega na bencin ali na utekočinjen naftni plin – hibrida in celo turbodizla. Testni primerek je gnala opcija, ki jo je moč kombinirati z največjim številom opremskih paketov in na katero Renault v Sloveniji tudi stavi, ko gre za število prodanih enot: trivaljni 1.0 TCe 90.
Ni tako enostavno dosegljivo
Sam sem omenjeni agregat vozil zdaj že v nemalo modelih Renaulta in Dacie. In kot povsod drugod mi je tudi v tokratnem Cliu izvabljal na obraz nasmeh z dobro prožnostjo, povsem zadostno močjo in potencialom varčnosti z gorivom. Me je pa na drugi strani malo jezil z mestoma sunkovito in cukajočo naravo. Ta je daleč najbolj očitna, ko je trivaljnik hladen. Osebno s Cliom, kot s praktično z vsemi drugimi modeli, opremljenimi s tovrstnim motorjem, nisem uspel niti enkrat pospešiti skozi prve tri prestave, brez da bi ob preklopu vsaj iz prve v drugo ali druge v tretjo prestavo izzval vsaj en grob sunek skozi pogonski sklop.
Sam za tako obnašanje sumim krmiljenje obvodnega ventila (v angleščini poznan tudi kot Wastegate) turbopuhala. Ta ventil skrbi, da se izpušni plini, ob popustitvi plina med menjavanjem prestave in drugih podobnih voznih situacijah, speljejo mimo puhala neposredno v izpušni sistem. In če se ta ne odpre pravi čas, potem lahko motor vleče, ko ti že popustiš stopalko plina, ali obratno, ne potegne, ko si plin že spet pohodil. Kakorkoli, v takšnih primerih ugotoviš, da je motoroznanstvo resnično znanost, ugotoviš pa tudi, da popolno uglašen in kultiviran pogonski sklop še zdaleč ni tako enostavno dosegljiv kot si končni uporabniki mislimo.
Po novem čisto vsi!
Renault Clio 1.0 TCe 100 LPG izpred nekaj let je imel na trivaljnik privijačen petstopenjski ročni menjalnik. Ker sem bil malo zbegan, sem se zakopal tudi v tehnične podatke pete generacije Clia s TCe motorčkom in ugotovil, da je bil ta lahko opremljen bodisi s petstopenjskim, bodisi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Osebno mi sicer ni uspelo popolnoma dešifrirati, kaj je bil dejavnik odločitve, ali bo v Clio TCe vgrajen en ali drug menjalnik. Lahko pa rečem, da je Renault v Cliu TCe očitno opravil s petstopenjsko opcijo ročnega menjalnika, saj je ta zdaj na voljo samo še z vstopno SCe motorizacijo. Čisto vsi ostali, vključno z njegovo »bi-izpeljanko« LPG, so zdaj združeni izključno s šeststopenjskim ročnim menjalnikom.
Maskiranje
Renault Clio pete generacije je že od prvega nastopa na trgu prepričal z odraslostjo in vsesplošno zrelostjo. Avto je v primerjavi s četrto generacijo naredil konkretne korake naprej na čisto vseh področjih. Posledično po mojem Francozom za osvežitev modela ni bilo treba pretiravati z razvojnimi vložki, a so svoje delo vseeno opravili nadpovprečno dobro. Meni že prej všečno zunanjo pojavo so oblikovalci še bolj dodelali. Izbrani materiali v kabini delujejo všečno in na otip prijetno, kar je seveda tudi posledica premetenega oblačenja trde plastike v prevleke iz mehko podloženega blaga.
Vtis dovršenega vozila utrjujeta v kabini še velika, dobro berljiva in visokoločljiva barvna zaslona – eden namesto merilnikov in drugi sredi armaturne plošče. Osebno sem v Cliovem kokpitu pozdravljal tudi zadržana klasična stikala za številne funkcije avta. Z mojega stališča tako ostaja potreba po le še eni dodatni izboljšavi: uglašenosti vseh elementov pogonskega trivaljnika, tudi preden je popolnoma ogret.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
20 komentarjev za "Odlično speljana osvežitev"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ta Clio je super mali avto, všečen, relativno prostoren, kvaliteten, varčen, nimam nobene večje graje razen cene. Veliko več bi jih ljudje kupiuli, če ne bi tako pretiravali s cenami, saj roko na srce, za ta razred, za tako velik avto odšteti 21000€ je pa kar precej. Pa ne govorim samo za Clia, vsi ti avti so predragi……
Simpatičen mestni avto. Zame lepši kot 208, corsa,.. , verjetno tudi bolj zanesljiv. Je pa isti avto Mitsubishi, cenejši, z več garancije. Odločitev ne bo težka.
A so odpravili vse porodne napake na motorju 1.0 ?
Kaj so ble kakšne porodne napake? Ker js se ne spomnem da bi biu kak večji problem s temi novimi 1.0.
Se mi zdi da je bil 0.9 motor manj deležen cukanja?
Baje obstaja neka verzija opreme (I feel Slovenia) – za ceno 14490€. Pa se mi zdi tole kar dober kompromis.
Zadnje luči so pa grozne sedaj. Zgledajo kot aftermarket luči, ki so se dajale na clio2 v mojih časih. fuj