Poraba B: 6,7 P: 8,2 l/100km Največja hitrost 188 km/h Cena 19.280 eur
Plusi
  • enostavna uporaba avtoplinskega sistema
  • tovarniško vgrajen sistem avtoplina
  • razmeroma hitri preklopi na plin, tudi ko je motor še hladen
  • tovarniška garancija vključuje sistem avtoplina
  • ogret motor takoj po zagonu preklopi na plin
  • sistem start-stop z enako funkcionalnostjo tudi pri pogonu na plin
  • ni potrebe po dodatku za ščitenje sedežev ventilov motorja
  • serijsko priložen komplet za krpanje predrtih pnevmatik
  • motorna prožnost nad 2.000 vrt/min
  • lično vgrajen sistem avtoplina
Minusi
  • nima dnevnega števca kilometrov
  • funkcija potovalnega računalnika ni združljiva s sistemom avtoplina
  • nezmožnost popolnega izklopa opozoril večopravilnega sistema (zgolj utišanje)
  • skromen nabor pogonskih sklopov v modelu

Hočemo ali nočemo, živimo v času, ko je postala bolj ali manj izdatna elektrifikacija pogonskih sklopov glavna tema avtomobilskega sveta. Ravno zato se zdi vpeljava pogonske alternative v obliki avtoplina, in to od znamke, ki je neke vrste pionir med ponudniki električnih avtomobilov, dobra in prijetna popestritev nekako prisiljenemu trendu dodajanja baterij in elektromotorjev. Test.

Četudi novost toplo pozdravljam, se mi zdi umestitev avtoplinske pogonske opcije v ponudbo za današnji čas nekako presenetljivo. Ne razumite me narobe, avtoplin je pred približno desetimi leti doživljal svojevrsten preporod na več področjih. Približno takrat so podjetja za predelavo vozil na avtoplin rasla kot gobe po dežju. Tudi prodajalci goriv, pri tem imam na slovenskem trgu v mislih predvsem Petrol, so sledili trendu in pospešeno nadgrajevali svoje bencinske črpalke s polnilnicami za utekočinjen naftni plin. Posledično je utekočinjen naftni plin doživljal dvig popularnosti tudi med avtomobilskimi uporabniki.

Potem pa se je zgodil Volkswagnov Dieselgate, še nekaj prej Elon Musk s svojo Teslo. Ena od številnih posledic obeh je bil tudi upad navdušenja trga nad avtoplinom. Morda gre za nekoliko pretiran opis, a prepričan sem, da je preusmeritev fokusa avtomobilske industrije v zadnjih nekaj letih v elektrifikacijo avtomobilskih pogonov dodobra kriva tudi za zmanjšanje aktivnosti na področjih drugih pogonskih alternativ. In tudi zaradi tega se mi zdi Renaultova iniciativa z avtoplinom prijetna popestritev dogajanja v svetu avtomobilov v zadnjem letu ali dveh.

Identičen

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_24Kdor je prebral moj zapis o Dacii Sandero 1.0 TCe 100 Eco-G Stepway izpred nekaj mesecev, se morda sprašuje, če je med sistemoma v Cliu in Sanderu kaj podobnosti. Na kratko zapisano, je. Renault in Dacia sicer o tem ne razglabljata javno, a osebno sem prepričan, da so glavne komponente obeh pravzaprav identične. Posledično lahko rečem, da je sistem avtoplina v mali Renault vdelan na podobno visoki ravni dovršenosti ter da se med uporabo obnaša enako dobro in do uporabnika prijazno kot v mali Dacii.

Tudi že po 500 metrih vožnje

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_23Vesel sem, ker je uporaba avtoplinskega sistema v Cliu v veliki meri potrdila mojo napoved iz Dacie. Namreč, da bodo preklopi na plinski vir pogona tudi ob spustu zunanjih temperatur prijetno hitri. Konkretno je sistem LPG ob zagonu mrzlega Clia pri temperaturah okolice med 8 in 10 °C preklopil z bencina na avtoplin tudi po samo 500 metrih vožnje. Omeniti je treba, da se je to res zgodilo samo, če je bilo moja vožnja umirjena in zadržana, a vseeno. Motor v tem času še zdaleč ne doseže delovne temperature, sistem pa že preklopi na plin. Ob še ne povsem ogretem motorju je edina stvar, ki sporoča, da je motorna obremenitev in z njo potreba po uparjenem plinu presegla zmožnost uparjalnika, sunek skozi pogonski sklop. Slednji je posledica nezadostne količine plina, na katero pa se sistem hitro odzove s preklopom nazaj na bencin.

Izkaže se, da je nagnjenost avtoplinskega sistema voziti na plin kar velika. Tako sem sam v fazi ogrevanja motorja izzval tudi po dva ali celo tri prisilne preklope iz plina nazaj na bencin. A to ne pomeni, da bo avto zdaj pol poti cukal. Ne, konkretno je Clio 1.0 TCe 100 LPG pri zgoraj omenjenih temperaturah okolice potreboval približno tri kilometre, preden se je motor oziroma natančneje hladilna tekočina v njem segrela zadosti, da je imel uparjalnik dovolj toplote za zanesljivo in dovolj intenzivno uparjanje potrebne količine plina. To temperaturno stanje motorja je izpolnjeno približno takrat, ko svetita prvi dve črtici merilnika temperature motorja v merilnikih.

Popolnoma samodejno

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_25Ko je izpolnjen ta pogoj – in seveda, če je v tlačni posodi zadostna količina utekočinjenega naftnega plina- bo Clio LPG vozil nanj brez izjeme. Hvalim tudi, da motor, ogret na delovno temperaturo, ob vsakokratnem ponovnem zagonu takoj vozi na plin. Piko na i kakovostne integracije avtoplinskega sistema v celoto predstavlja tudi neokrnjena funkcionalnost sistema start-stop, saj ta tudi v plinskem režimu deluje identično kot v bencinskem.

Enako kot v Dacii je tudi v Renaultu uporaba avtoplinskega sistema za uporabnika sila preprosta. Če uporabnik skrbi, da je v posodi vedno dovolj plina, zadošča zgolj enkraten izbor avtomatskega načina s prtiskom na stikalo LPG sistema, ta pa potem popolnoma samodejno preklaplja med posameznimi gorivi v odvisnosti od voznih pogojev. V primeru, da zmanjka plina v tlačni posodi, pa priporočam izklop samodejnega načina plinskega sistema, ponovno s pritiskom istega stikala plinskega sistema. Če tega voznik ne stori, bo namreč LPG sistem še kar nekaj časa poskušal voziti na plin. To se bo odražalo v nepotrebnih preklopih med plinom in bencinom in z njimi povezanimi sunki skozi pogonski sklop.

Žalostno

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_32Sam sem uspel prevoziti z eno polnitvijo posode avtoplina med 350 do 400 kilometri. Ker Clio 1.0 TCe 100 LPG, zopet identično kot Dacia Eco-G, nima potovalnega računalnika, sem sam načrtoval polnjenje plina izključno okoli podatka o prevoženi poti od zadnje polnitve. To je princip, ki sem ga vpeljal leta nazaj že v svojem domačem avtu, predelanem na avtoplin, in ki se je izkazal kot najbolj smiseln ter natančen tudi v vseh drugih z avtoplinom opremljenih avtomobilih doslej.

Bi pa na tem mestu rad izpostavil, da je Clio s sistemom LPG dejansko prikrajšan za eno stvar več kot cenejši Sandero Eco-G. Ko so Renaultovi programerji izklopili funkcijo potovalnega računalnika v njegovih sodobnih merilnikih, so ga istočasno okradli tudi podatka za dnevno prevožene kilometre. Tako ima Clio 1.0 TCe 100 LPG en sam števec kilometrov in sicer tistega za skupno prevožene. To tudi pomeni, da voznik nima možnosti ponastavitve števca, ko na primer polni avto ali ob katerikoli drugi priložnosti. Ob tem lahko zapišem le: žalostno.

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_03To, da ima Renault Clio 1.0 TCe 100 LPG Intens leta 2020 sicer vgrajen računalniški zaslon namesto klasičnih merilnikov, a so le ti oropani tako bazičnega podatka, kot je dnevni števec, je bil v mojih očeh tudi največji kamen spotike pri preizkusu avtomobila. In četudi ta (milo rečeno) posebnost res zbode, pa moram reči, da je novi Renault Clio v številnih drugih pogledih zelo dober in suveren mestni avtomobilček.

Področje, kjer zaostaja za predhodnikom

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_27Kar mu štejem v velik plus je, da so Francozi več kot očitno prisluhnili komentarjem, ki so jih dobili s trga od uporabnikov njegovega predhodnika. Kot je komentiral že Urban v svojem zapisu, je novinec resnično boljši v praktično vseh pogledih. Posledično deluje še posebej v primerjavi s predhodnikom bistveno bolj zrelo in dodelano. No, če na katerem področju zaostaja za predhodnikom, je to v ponudbi pogonskih sklopov. Medtem ko je bil razpon moči prej od približno 60 KM do najbolj nabritega Clia RS z 220 KM, za dolgoprogaše pa so ponujali tudi dizla, se morajo slovenski kupci Clia pete generacije zadovoljiti z zgolj dvema bencinarjema, SCe 65 in TCe 100, od katerih je sicer slednji na voljo tudi z opcijo avtoplinskega dodatka.

Drži, tu je še Clio s hibridnim pogonom E-Tech in 140-»konji«, a je ta v ponudbi po mojem bolj zaradi poskusa dviga »zelenega imidža« znamke in nenazadnje tudi diktirajočega trenda avtomobilske industrije v zadnjih letih. Ta namreč daje vtis, da če v ponudbi nimaš hibrida, preprosto nisi v stiku s časom. Kakorkoli, osebno me od Clia E-Tech odbija tudi njegova maloprodajna cena, ki presega primerljivo opremljen klasično gnan Clio TCe 100 tudi za več kot 4.000 evrov.

V vsakem primeru

Renault_Clio_10_TCe_100_LPG_Intense_47Ob tem podatku se zdi doplačilo za avtoplinski sistem v znesku 800 evrov pravi drobiž. Dodatna pozitivna plat tega zneska je, da lahko kupec ob njem dejansko računa na povrnitev investicije v  zmerno kratkem času oziroma z realno dosegljivim številom prevoženih kilometrov. Ob tem je sistem vgrajen v vozilo neposredno med izdelavo samega avta in vključen v redno Renaultovo garancijo, kar sta dodatna bonusa, ki sta kupcem novih vozil nedvomno zelo pomembna. Sam zato v razredu malih mestnih avtomobilov vidim v novem Cliu zelo dobro alternativo obstoječi ponudbi. Že res, da sem osebno tako ali tako pristaš pogonske alternative utekočinjenega naftnega plina, a resnično menim, da ta v Cliu predstavlja dobro in kakovostno izvršeno izbiro. In ja, čeprav to pomeni, da bi se moral zato odreči tako osnovni funkcionalnosti, kot je dnevni števec kilometrov.

Besedilo in fotografije: Peter Humar.

Rezultati testa

  • Pogonski sklop
    Identičen pogonski sklop kot v Dacii Sandero 1.0 Eco-G. Številčno sicer s prestavami res podpovprečno založen menjalnik se odkupi z dobro preračunanostjo le teh. Bobnenja trivaljnika v spodnjem območju motornih vrtljajev, ki sem ga opazil v Sanderu, v Cliu ni bilo zaznati.
    8
  • Notranjost
    Lično vgrajen avtoplinski sistem ne posega v osnovno uporabnost Cliove notranjosti. Glede na predhodnika je opazen dvig kakovosti vgrajenih materialov in bistveno boljša zvočna izolacija kabine. Sam bi si želel vsaj fizičnega gumba za glasnost, a je res, da sem bil kot voznik po tej plati dobro preskrbljen z obvolansko ročico.
    8
  • Opremljenost
    Opremski paket Intens se umešča v zlato sredino ponudbe in čeprav premore večino danes pričakovanih dodatkov je bil testni primerek opremljen s še kar nekaj opcijami.
    8
  • Vozne lastnosti
    Zrelejši od predhodnika tudi na tem področju. V kombinaciji s 16-palčno obutvijo predvsem udoben.
    8
  • Gospodarnost
    Srednje bogato založen opremski paket opreme in še kar nekaj morda ne najnujnejših dodatkov je potisnilo ceno preizkušenega avtomobila zelo blizu meje 20 evrskih tisočakov. Godi potencial varčevanja zaradi dodatka avtoplina.
    7
  • Zmogljivost
    Predvsem zaradi uporabne prožnosti turbotrivaljnika se zdi pogonske sile za povprečnega uporabnika Clia povsem dovolj.
    6
  • Sklep
    Kdo je rekel, da je danes edina smiselna alternativa klasičnim motorjem samo še elektrifikacija? Renault in tudi Dacia dokazujeta, da je dodatek avtoplina lahko zelo dobra alternativa ali bolje rečeno nadgradnja klasičnim pogonom. Neprijetno preseneča zdesetkana ponudba pogonskih opcij v slovenskem ceniku Clia.
    7.5

Tehnični podatki vozila

cena testnega vozila (€) 19.280
dolžina × širina × višina (mm) 4.050 × 1.798 × 1.440
dovoljena masa vozila (kg) 1.631
emisija CO2 (g/km) ni podatka
gibna prostornina (cm3) 999
kompresija (1:) 9,5
masa praznega vozila (kg) 1.206
medosna razdalja (mm) 2.583
menjalnik/pogon 5-stopenjski ročni/spredaj
največja hitrost (km/h) 188
največja moč (kW/KM pri vrt/min) 74 (101) pri 5.000
največji navor (Nm pri vrt/min) 160 pri 2.750
namestitev motorja spredaj prečno
napake med testom brez napak
obračalni krog (m) 10,4
osnovna cena vozila (€) 16.250
pnevmatike 195/55 R 16
poraba goriva na testu (l/100 km) B: 6,7 P: 8,2
poraba goriva po ECE (l/100 km) ni podatka
pospešek 0-100 km/h (s) 12,5
prostornina posode za gorivo (l) B: 42; P: 40/32 (bruto/neto)
prostornina prtljažnika (l) 391-1.069
število valjev/ventilov 3/12
vrsta motorja turbobencinski
vrtina × gib (mm) 72,2 × 81,3
zavore spredaj/zadaj kolutni (hlajeni)/kolutni
Prikaži več Skrij

Mnenja uporabnikov

24 komentarjev za "Dobra alternativa"


2 meseci 9 dni nazaj

11 jurjev za osnovni model plin pa naknadno noter pa je. To je cena za cliota ne pa 20 jurjev, hahaha a so zmešani.

2 meseci 7 dni nazaj

Upam, da ni ta novejši motor tudi tako “zanesljiv” kot je bil 1.2 TCe H5FT

2 meseci 16 dni nazaj

Notranjost in materiali so za ta segment kot iz nekega drugega planeta. Zato mislim da bi mogu v rubriki notranjost dobiti vsaj 9, če ga primerjamo z drugimi konkurenti. Edini minus zame je visoka srednja konzola, ki zmanjšuje prostor za kolena.

svetilnik
2 meseci 17 dni nazaj

Ta avto je brez veze komentirati….

2 meseci 17 dni nazaj

Se mi zdi, da je cena še znosna proti temu kaj nabijajo pri Ceedu.

cashy
2 meseci 17 dni nazaj

a ni Ceed “meganov” razred? Ceni potem ne moreta biti primerljivi…

wildbliw
2 meseci 16 dni nazaj

Tudi meni se zdi še kar znosna. Spomnim se, kako so pred 14 leti za ceno takratnih 16 k€ ponujali Nissan Note (B segment) s srednjim nivojem opreme. Golfa si takrat dobil za cca 17 k€, Megana pa za 15 k€. Pa z gotovostjo lahko od tistih evrov dodaš vsaj še cca. 40% gor. in si na ceni Clio Initale, ki je ves v prešitem usnju, ogromnimi alu platišči, … Če osvežim spomin, je Note imel vse v trdi plastiki z izjemo tanke obrobe armaturke, jeklena platišča, vrhunsko neudobne sedeže in še volan je imel plastičen. Njegova prednost je bila prostornost kabine, kar pa za proizvajalca ni kak pretiran strošek.

Ivan36
2 meseci 17 dni nazaj

V vseh letih Clio ni šel v prometu dlje od 120kmh in nekam od 100 km od doma, torej ne rabi dnevnega števca km niti hitrosti preko 160kmh! Imeli za dostavo Clio 1.2 letnik 1994 54 KM in več od 140kmh ni zmogel.Tile mlinčki pa sploh, hitrosti višje od 120kmh ne bojo videli v 90% voženj!Do sedaj sem jih dohiteval med 65kmh in 82kmh.

MORDOR
2 meseci 17 dni nazaj

Pol pa še nisi mene s cliom srečal. Težko bi me dohiteval.

Ivan36
2 meseci 16 dni nazaj

Redek primerek za napisat! Sem doma poleg glavne ceste Bc-Lublana in vidim kera vozila se cjazijo mim kjer je max hitrost 90kmh oni lagano 60kmh povsod! Clio pa Corse prednjačijo sploh LJ table. Clio je pa prvi med počasnimi!

MORDOR
2 meseci 16 dni nazaj

Mislim da si tudi ti med počasnimi. Ampak mentalno.

wildbliw
2 meseci 16 dni nazaj

Ima malo smisla, taki ste očitno v manjšini. Danes sem peljal za enim 45-50 km/h ne glede na to ali je bilo naselje ali odprta cesta izven naselja. Taka vožnja je za moje pojme ogrožanje ostalih udeležencev v prometu.

wildbliw
2 meseci 16 dni nazaj

Mislim, da je absolutni rekorder v počasnih voznikih Opel Mokka.

ban
2 meseci 17 dni nazaj

ti si res en posebnez

 
Iz Pariza z ljubeznijo
GLAmping