Drugačen pogled
Otroci imajo takšne potniške dostavnike že od nekdaj neizmerno radi. V njih namreč prvenstveno vidijo prikupne igralne hiške na kolesih, ki jim ponujajo obilo možnosti za zabavo (priročne zložljive mizice, številna odlagalna mesta za goro igrač, prilagodljivi sedeži, stropni predali). Med pomembnejše atribute obenem štejejo enostavnost vstopa na zadnje sedeže (drsna stranska vrata) in odlično preglednost navzven (velike steklene površine), zaradi česar se v njih niti slučajno ne počutijo klavstrofobično. Prav malo jim je mar, da takšni avtomobili niso ravno sinonim za užitek v vožnji in da na zunaj izžarevajo toliko seksapila kot farovška kuharica za štedilnikom. Otroško razmišljanje pač …
A če smo se še pred kratkim zgolj pokroviteljsko nasmihali nad njihovim otroško naivnim pogledom na avtomobilizem, lahko že počasi ugotavljamo, da ta niti ni tako napačen. Okej, pri tem je le potrebno omeniti, da so postale najnovejše izvedbe tovrstnih potniških »kapel’c« že izjemno prepričljive, pri čemer se lahko nekatere izmed njih pohvalijo celo z dokaj simpatičnim zunanjim oblikovanjem.
Enega od boljših primerov tovrstne preobrazbe morda predstavlja ravno Citroënova prodajna uspešnica, ki je z novo generacijo postala že na zunaj precej bolj cortkana od svojih predhodnic. Še posebej, če je odeta v kakšno malce bolj igračkasto barvno kombinacijo (žal ne pri tokratnem primerku), ki pripomore k dodatni živahnosti.
In ne le to! Pri novem Berlingu imam že odkar so ga prvič predstavili občutek, da njegova pojava nekako precej bolj spada k bližnjemu Baby centru kot pa na avtocestno delovišče. Hja, francoskemu proizvajalcu je z novo generacijo Berlinga uspelo ustvariti že na zunaj precej bolj družinsko naravnano vozilo, kar je morda še kako pomembno v teh časih, ko je na trgu čedalje manj klasičnih enoprostorskih vozil. A vendarle, da ne bo pomote: pri Citroënu nikakor niso pozabili na njegov osnovni namen, saj še vedno ponujajo tudi izjemno pomembno gospodarsko verzijo Berlinga.
Napredek
Novi Berlingo morda še večji napredek kaže med vožnjo, saj je z novo generacijo postal precej bolj vozno orientiran. Vozniški puristi za njegovim volanom sicer ne bodo doživljali pretirano ekstatičnih užitkov, vendar bodo morali vseeno priznati, da je postal opazno bolj uravnotežen in tudi udoben. Nenazadnje že v hitreje voženih ovinkih ni več toliko intenzivnega pozibavanja karoserije ob sunkovitih zavijanjih, kakor smo bili tega vajeni nekdaj (a je še vedno prisotno), pri čemer se lahko pohvali tudi s komunikativnejšim (a še vedno ne vzornim) volanskim mehanizmom ter izboljšanim vzmetenjem.
Res pa ga zna kakšna kombinacija prečnih neravnin (npr. na slabo vzdrževanih lokalnih cestiščih v spomladanskih mesecih, ko je polno »kraških pojavov«) še vedno dodobra presenetiti, saj prične zadek poskakovati kot ranjena srna. Kljub temu je postal novi Berlingo med ovinki precej bolj suveren, kakor smo bili tega vajeni v preteklosti. Bravo!
Tovrstne občutke zna nadgraditi tudi najmočnejši turbodizel v ponudbi, pri katerem se zdi, da še najbolj pristaja Peugeotovemu in Oplovemu tehničnemu dvojčku. 1,5-litrski turbodizel lahke gradnje, v kateremu brca 130 ravno še dovolj delavoljnih žrebcev, prepričuje z obilico uporabnega navora že pri nizkih vrtljajih ter z izjemno lahkotnim in mirnim delovanjem. Zvočno udoben agregat, kakršnega bi prej pričakoval v družinski limuzini kot pa v delovnem dostavniku!
Dokaj solidno oceno si obenem zasluži še 8-stopenjska menjalna avtomatika, ki sicer ne spada med najbolj urne (malce neodzivna ob speljevanju), a ji vseeno ni moč očitati prav nič resnejšega (razen morda pomanjkanje športnega »S« načina). Gre pač za kombinacijo, ki ji je precej bolj ljuba umirjena vožnja kot pa hitenje med ovinki. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker avtomatski menjalnik odvzame motorju delček živahnosti, kar se še najbolj pozna nad hitrostjo 100 km/h (npr. ob prehitevanjih na avtocesti), zaradi česar boste morali večkrat preklopiti menjalnik v ročni režim (tipka M ob vrtljivem kolescu ter upravljanje preko obvolanskih lopatk), kot bi si to morda želeli.
Tovrstna kombinacija sodobnega turbodizla ter avtomatskega menjalnika, ki ga dobavlja japonski Aisin, se obenem izkaže tudi za precej varčno, a le dotlej, ko se z njim zapodimo po nemškem Autobahnu. Tedaj tudi poraba naraste preko 8,5 l/100 km, čemur se mora Berlingo v prvi meri zahvaliti svoji obširni čelni površini.
Za otroke gre
Če so takšne in drugačne potniške gajbice v preteklosti navduševale več ali manj le otročad, moram v zadnjem času tudi sam priznati, da se za njihovim volanom tudi sam počutim čedalje bolje. Nenazadnje zato, ker postajajo tovrstna vozila tudi znotraj čedalje bolj prijetna ter ne ponujajo več toliko poštarsko – elektroinštalaterskih občutkov. Poglejte že zgolj novi Berlingo, ozaljšan s kakšno simpatično kombinacijo barv (npr. paket XTR) ter stekleno panoramsko streho Modutop s prosojno polico in ambientalno osvetlitvijo, ki ustvarjajo precej radostne občutke. Pri tem sicer malce manj veselja ponuja zgolj infozabavna enota, ki s svojim zaslonom na dotik ni najbolj odzivna, zadenjska kamera pa deluje rahlo nedodelano (pozen vklop, ločljivost).
Vseeno pa znotraj le ne pričakujte pretirane imenitnosti, saj je v njej še vedno dosti trde in na trenutke tudi škripajoče plastike, ki pa se vseeno izkaže za precej bolj pripravno pri čiščenju. Verjemite mi! Obenem boste kakršnokoli pomanjkanje plemenitejših občutkov pozabili v istem trenutku, ko boste naokrog prevažali tri razigrane in igrive otročaje. Tedaj boste še kako hvaležni, da se njihovi blatni čeveljci ne dotikajo kakšnega prelestnega usnjenega oblazinjenja svetle barve, njihovi čokoladni prstki pa stropa, odetega v alkantaro.
Ni presenetljivo, da po tovrstnih vozilih, ki se ponašajo z izjemno prostornostjo (750-litrska praznina v prtljažniku), modulatnostjo in prilagodljivostjo, pogledujejo prvenstveno večje družine. Nenazadnje tudi takšne s štirimi in celo petimi otroki, saj ponujajo pri Citroënu še različico XL z opcijo sedmih dokaj dobrodušno odmerjenih sedežev, kjer pa si manjšo kritiko zasluži zgolj nezmožnost odstranitve le-teh v drugi vrsti.
Racionalni kupci, ki iščejo čim več uporabne praznine za vložen evro, bodo obenem potolaženi, da Berlingo (vsaj zaenkrat) še ohranja kolikor toliko realno ceno – še posebej ob upoštevanju tradicionalnih znamkinih popustov. Nova generacija sicer ni več tako poceni, kot je nekdaj bila, a je postala precej bolj originalna ter oblikovno srčkana. To pa tudi nekaj šteje, mar ne?!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Otroški kotiček"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Skoraj 28 jurjev za Berlingota :)))))))))))))), ta je dobra…no morem verjet, da bi kdo dejansko dal toliko denarja za takle avto…
No ja, bo pa vsaj zamenjava žarnice (ker ni LED) bolj prijazna za denarnico.
Za tvoje živce je dobro, da pogledaš ceno osnovnega modela. Pa tudi osnova za zavarovanje bo bolj milostna.
Za vse ostale pa je tu še dodatna oprema in za +7k€ dobiš tak avto kot v članku…