Peugeot Partner Tepee 1.6 HDi Outdoor

In res, kljub ne ravno skromni lastni masi, nekaj čez 1,4 tone, je bil tepee dovolj poskočno motoriziran, da je z lahkoto sledil poskočnemu prometnemu utripu in v splošnem v vozniku tudi nikoli ne vzbudil želje po še več »konjih« in »njutnih«. Že res, da tam nekje od 130 km/h naprej nabiranje urnih kilometrov opazno upade, a upoštevati je treba, da še vedno govorimo o dostavniku z veliko čelno površino… plus ZVCP tako ali tako pravi, da hitreje tudi na avtomobilskih cestah ne smete voziti. Zato…

Med vožnjo

Že res, da je Francozem uspelo vanj vgraditi nekaj več limuzinskosti, a zato se na cesti in med ovinki še vedno ne obnaša dosti manj dostavniško kot doslej. Tako je ob praznem avtu čutiti, da je njegovo podvozje pripravljeno na zajetno nosilnost 636 kilogramov, tako da je njegovo vzmetenje nastavljeno nekoliko bolj trše in s tem manj pripravljeno na učinkovita prestrezanja cestnih nepravilnosti. No, zadeva še vedno ni alarmantna in tako moteča kot recimo v Citroënovem malem nemu, a nekaj dodatnih potnikov ali prtljage v prtljažniku bo vožnjo kljub temu naredilo še malo bolj udobno.

Tišji, a ne občutno

Peugeot seveda zagotavlja, da je izboljšal tudi akustične lastnosti vožnje s partnerjem glede na predhodnika, kar mu verjamemo, a vendarle to izobljšanje ni tolikšno, da bi se lahko kosalo s tistim v primerljivo velikih enoprostorcih ali kombilimuzinah. Kakorkoli pogledamo, velika prostornina avta deluje kot neke vrste ojačitvena komora, velike in ravne površine, ki so le zmerno obložene z izolativno oblogo pa tudi ne pomagajo dosti, da bi vozni trušč umolknil oziroma se zadušil na ugodnejšo raven kot dejansko je.

Za konec

Ne glede na nekatera opažanja, da se partner kljub izboljšavam še ni povsem znebil dostavniških lastnosti lahko zatrdimo, da je korak naprej očiten. Že res, da je z nadgradnjo lastnosti, ki so značilne za limuzine in enoprostorce postal še bolj privlačen in izrazito družinsko naravnan, a žal so po drugi strani vse te nadgradenje pustile pečat tudi na ceni avta. Testnež je bil tako založen s kopico dodatne opreme in kot tak resnično ni puščal praktično nobene neizpolnjene ideje, a zato Francozi v zameno zanj zahtevajo tudi zajetnih 20.110 evrov, kar za povprečen družinski proračun ni ravno malo denarja. Ko vzamemo v račun še dejstvo, da smo pri ceni 20.000 evrov že na ravni primerljivo velikih enoprostorcev, ki se sicer ne ponašajo niti približno s takšno dopustno obremenitvijo avta, po prostornosti pa se kosajo z njim le pogojno, a so zato v njih potniki obdani z več udobja in spokojnosti vožnje. Glede na to, da v avtu poleg sebe ne vozimo ravno pogosto še več kot 500 kilogramov prtljage, res ne vidimo razloga, zakaj kupiti sicer res malo bolj udoben dostavnik za 20.000 evrov. Ga morda vi?