Avtomobilski Hulk
Raptor*. Ime, ki ga ne poznajo zgolj ornitologi ter paleontologi, temveč je precej razvpito tudi v avtomobilskem svetu. Omenjena oznaka namreč označuje posebne izpeljanke Fordovih poltovornjakov, ki so v resnici malce bolj adrenalinski off-road dirkalniki. Fordovi Raptorji (različice modelov F-150, Ranger in Bronco) tako že vrsto let navdušujejo avtomobilske navdušence, malce manj pa Greto Thunberg in ljubitelje spokojnega miru v naravnem okolju. Omenjena vozila namreč ne veljajo za pretirano politično korektna v časih, ko so debate o zmanjševanju toplogrednih plinov stalno prisotne na dnevnem redu. Hja, zlobni jeziki bi ob tem omenili, da gre sicer za vozila, ki so precej odporna na novodobne klimatske spremembe, a so hkrati tudi sama dodobra pripomogla k njim.
Kakorkoli že, tovrstne »velociraptorska« predelave je bila pričakovano deležna tudi aktualna generacija Rangerja, ki ga v tehnično sorodni različici v Volkswagnovih salonih poznamo pod imenom Amarok. Za razliko od prejšnje izvedbe že v osnovi zgleda precej bolj robustno. Še posebej s sprednje strani, kjer se bohoti nadvse grozeča maska, na kateri je nameščen eden največjih avtomobilskih logotipov na trgu. Fordov pick-up tako deluje v živo še bolj ogromno, kot je v resnici, pa že v osnovni spada med večja vozila na naših cestah (5,3 m v dolžino). Avtomobil, s katerim boste le stežka obiskali kakšno manjšo garažno hišo sredi glavnega mesta, brez da bi jo zapustili s praskami na odbijačih.
V primerjavi z običajnim Rangerjem se ponaša z opazno razširjenimi blatniki, pod katerimi se nahajajo izjemno zmogljive terenske pnevmatike (285/70 R17), s katerimi bi se lahko – če seveda, enako kot Shaquille O’Neal, verjamete v teorijo ploščate zemlje – odpravili do konca sveta. K temu dodobra pripomorejo tudi precej dobrodušno odmerjeni vhodni in izhodni koti. Zadnji odbijač ima obenem vgrajeno še stopničko, vlečna kljuka pa je vgrajena dovolj visoko, da z njo ne boste vlekli brazde, ko se boste z Raptorjem preganjali po brezpotju.
Kralj makadama
Verjetno ni potrebno imeti inteligenčnega kvocienta Garija Kasparova (ali, če želite, Iris Mulej) za spoznanje, da se Fordov Raptor precej bolje znajde na makadamskih cestiščih kot na asfaltnih podlagah. Na to kaže, poleg prej omenjenih terenskih »krampar’c«, tudi 27,2-centimetrska praznina med podvozjem in tlemi. Obenem motor ščiti kar 2,3 milimetra debela zaščitna plošča iz aluminija, ki zadrži marsikateri kamniti »izstrelek« izpod koles. Vse skupaj nadgrajuje še dodobra prenovljeno vzmetenje Fox, ki s pomočjo senzorjev prilagaja delovanje vzmetenja, kar 500-krat na sekundo.
In kako vse skupaj deluje v praksi? Na kratko: Fordov poltovornjak, ki so ga predelali v športnem oddelku (Ford Performance), velja za eno redkih terenskih vozil, s katerim bi se lahko (teoretično) peljali po gozdni cesti 130 km/h na uro, pa bi imeli ob tem občutek, kot da se peljete po avtocesti. Med tokratnim testom tega nismo preizkušali, saj to poleg naše vesti in odgovornosti prepoveduje tudi Zakon o ohranjanju narave, posebnih terenskih poligonov pa je pri nas bore malo.
Vsekakor pa Fordov monstrum že med povsem običajno vožnjo na makadamskem cestišču navdaja voznika z neverjetno samozavestjo. Po gozdnih vlakah vozilo prodira tako brezkompromisno, da bi si ga v svojem voznem parku verjetno želel tudi načelnik generalštaba slovenske vojske.
Ko pa voznik izbere program Baja (poimenovan po legendarni dirki na mehiškem polotoku Baja California), ki je sicer eden od sedmih prednastavljenih voznih režimov, Raptor postane v trenutku tudi sila zabaven. Nenazadnje že s svojim zvokom (bolj odprte lopute na izpušnem sistemu), saj postane precej bolj kričeč. Omenjeni vozni program obenem poskrbi, da medkolesna varnostna elektronika manj intenzivno posega v delovanje, zaradi česar vožnja postane bolj igriva (oddrsavanje zadka), a posledično tudi bolj naporna. Voznik mora namreč vsaj malce obvladati dirkaške osnove vožnje po neutrjenih poteh, če ne želi bližje spoznavati razjarjene lastnike obcestnih zemljišč, potem ko bi jim povsem nehote preuredil travnate in gozdne površine.
Ranger Raptor je obenem tudi neverjetno zmogljivo terensko vozilo, saj se ponaša tako z reduktorjem (vklop ob zaustavljenem vozilu ter preklopu menjalnika v N), kakor tudi zaporami sprednjega ter zadnjega diferenciala. Nastopaški terenski poltovornjak bodo prej zaustavile megalomanske zunanje mere kot terenski izzivi! Verjetno prav zato predstavlja precejšnjo osvežitev in že kar redkost v trenutni avtomobilski ponudbi.
Poslednji Mohikanec
Za dodatno dozo mačizma je tokrat poskrbela še motorizacija, saj se je testno vozilo ponašalo z – za evropski trg – sila nenavadnim bencinskim šestvaljnikom pod motornim pokrovom. Trilitrski V6 agregat EcoBoost z dvojnim turbopolnilnikom, ki ponuja kar 292 zelo zdravih »konjev« največje moči, sicer deluje v teh časih na naši strani Atlantika že skoraj tako neobičajno kot preventivno nošenje mask. Vsekakor pa omenjeni agregat, pri katerem za prenos moči skrbi 10-stopenjska menjalna avtomatika, še kako spada k filozofiji Fordovega terenskega dirkalnika, saj navdušuje z dinamiko, delavoljnostjo ter zvokom, ob katerem se ti kar samo od sebe zarosi oko ob prihajajočem neizbežnem električnem »brenčanju«.
Zaloga moči in navora je vsekakor dovoljšnja, da se tako motoriziran Raptor ne bo ustrašil še tako strmega klanca. Le pri porabi goriva boste morali zamižati na eno oko, saj zna kaj hitro preseči 20 litrov na vsakih prevoženih 100 kilometrov, če se boste preganjali izven asfaltnih cestišč. No, pa okrog 16 v običajnem voznem režimu. Preveč? Četudi ste ljubitelj tovrstnih vozil ter ameriškega življenjskega »Think big« sloga, je omenjena poraba vsekakor previsoka. Tolaži pa vas lahko misel, da boste s tako motoriziranim Fordovim poltovornjakom sicer prevozili podobno razdaljo kot s »štromarjem«, a ga boste bistveno prej natočili. Pri čemer bo strošek polnjenja celo podoben, kot na ultrahitrih električnih polnilnicah.
Terenska zabava
Kdor kupi najbolj divjega Rangerja v ponudbi, da bi z njim naokrog prevažal mešalnike betona ter mobilne molzne stroje, je povsem zgrešil njegovo osnovno filozofijo. Sicer gre v osnovi za delovno kljuse, a je različica Raptor le malce preveč gosposko nastrojena (dokaj prestižno notranje okolje z usnjenimi sedeži), da bi se z njo preganjali po gradbiščih in planinskih pašnikih. No, lahko pa tudi!
Fordov Raptor pa je za velik del uporabnikov atraktiven poltovornjak, ki odraža njihov življenjski slog in na katerem se večino časa prevaža športno-adrenalinska oprema. S tem je eden redkih terenskih ekstremistov, ki jih je sploh moč dobiti na našem trgu. Z bencinskim šestvaljnikom pod motornim pokrovom hkrati ponuja precej romantične spomine na čase, ko so tovrstni dinozavrski požrešneži še vladali ameriškim tlom, preden so jih v veliki meri pričele izrinjati Tesle. Žal pa tovrstna »romantika« kar precej stane.
Tekst: Urban Acman. Foto: Gašper Pirman.
* ujeda, ptica roparica
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Pripravljen na ekstremne razmere"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
V ZDA (primer Utah) s 405KM 3.0 motor V6 je z davkom vred 58k€ (brez 55k€). Ali so res toliko visoke marže Forda v EU oz. ali sama EU z dajatvami prispeva levji delež pribitka na ceno?!? Tudi npr. v Nemčiji se cene gibljejo od 77k€ naprej.