Ko bi bilo več tako pogumnih avtomobilskih proizvajalcev kot je Mazda. Pogumnih in tako unikatnih, da v ospredju ni izključno četrtletna bilanca, temveč štejeta tudi zgodovina in tradicija. MX-5 je še eden redkih “mehanskih” modelov, kjer je v ospredju inženirsko znanje. Kljub izraziti modernizaciji avtomobilov sledi svojim koreninam. V času pospešene elektrifikacije uteleša vse tisto, zaradi česar je postal najbolje prodajani roadster vseh časov – je majhen, igriv, z nizkim težiščem in prvinskimi voznimi lastnostmi. Legenda, ki uspešno kljubuje digitalnim trendom. Še zadnji pravi avto za ljubitelje avtomobilskih presežkov, ki znajo v vožnji uživati.
Ko spusti hudiča na plano
Z MX-5 imava že kar nekaj zgodovine. Ta mali roadster me vedno spomni na čudovite trenutke, ki jih tudi v 21. stoletju lahko ponudi avtomobil. Preprost, unikaten in poseben. Včasih sem si večkrat v večernih urah vzel čas in se z avtom odpravil na meni ljub cestni odsek. Poznal sem ga do potankosti. Tam sem si v seriji hitrih zavojev in zvoka iz izpuha dopolnil energijo. Danes se energija pri večini avtomobilov pretaka le v bateriji avta.
Te kombinacije ovinkov ne bom nikoli pozabil. Tudi miže bi natančno vedel, v kakšnem zaporedju si sledijo ovinki, kako zapeljati vanje in v katerem izmed njih se lahko poigram tudi z igrivim zadkom. MX-5 ima takšen značaj, da te enostavno zasvoji. Na trenutke postaneš z njo obseden, zahtevaš veliko in na koncu to tudi dostavi. Na tisti poletni večer ni deževalo, a je bila cesta še vedno mokra. Tako zelo uživaško jo je bilo voziti, da se nisem ustavil po prvi ponovitvi. Še štirikrat sem se zapodil v znane ovinke. Vedno me nagradi za volanom. Ne bojim se občasno izklopiti elektronike. Meja do zdrsa je zaznavna, tudi v mokrem, užitki pa nepopisljivi.
Prvič za volanom močnejšega motorja
Ko je Mazda leta 2014 prvič razkrila četrto generacijo MX-5, so ljubitelji ostali odprtih ust. Postala je za 105 milimetrov krajša od predhodnice, s čimer je postala najkrajša v zgodovini modela. Dimenzije so igrale ključno vlogo, v primerjavi s predhodnico je hkrati postala 20 milimetrov nižja, centimeter širša in se vozi na 15 milimetrov krajši medosni razdalji. Sprednji in zadnji previs so skrajšali za 90 milimetrov, s čimer so poskrbeli za ekstremni kot prednje in zadnje preme. Poleg manjših dimenzij je MX-5 izgubila 100 kilogramov (na 1.025 kg) s pomočjo aluminijastega pokrova prtljažnika, motornega pokrova in blatnikov.
Leta 2018 so pri Mazdi s tehnično prenovo dvignili moč dvolitrskega motorja. Če smo prej govorili, da ima šibkejši 1,5-litrski štirivaljnik s 96 kilovati več duše in lepše poje v primerjavi z močnejšim ter poskočnejšim dvolitrskim štirivaljnikom, je zdaj prav prijetno slišati Mazdin dvolitrski atmosferski motor. Z dodelano mehaniko (glavna gred, odmična gred in ojnice) lepo zveni, ko se zavrti vse so rdečega polja. A to ni vse, moč motorja se je zaradi teh izboljšav dvignila na 135 kilovatov (184 KM, prej 160 KM).
Ko bi se le dvignila stekla
Potniška kabina MX-5 je ena bolj preprostih in nezahtevnih, a po drugi strani od voznika (ali sovoznika) zahteva nekaj kompromisov. K sreči se po novem lahko volanski obroč namešča tudi po globini, zato bodo za volan lažje sedli nekoliko širši ali višji vozniki.
Večopravilna enota je enaka kot v drugih Mazdinih modelih. Ko vozilo miruje, je dovoljeno upravljanje z dotikom, med vožnjo pa preko vrtljivega stikala, ki je nekoliko preveč pomaknjeno proti vozniku. Platnena streha se še vedno dvigne ali zloži ročno. Način je sila preprost in mi je bil vedno všeč. Se mi pa zdi zanimivo, da pri Mazdi niso vgradili avtomatskega zapiranja stekel, ko se streha zloži ali dvigne.
Ko voznik parkira, ugasne motor in zapre streho, se stekli samodejno spustita skoraj do polovice. Ko je streha pospravljena, se stekla na svoje mesto ne vrnejo samodejno, temveč jih mora dvigniti voznik. Če to pozabiš in že ugasneš MX-5, je potrebno znova vklopiti kontakt, dvigniti stekla in šele potem je proces zaključen.
V šesti pri 50 kilometrih na uro
Najboljši ročni menjalnik na trgu je kot vedno natančen in odličen. Kratki hodi so sinonim za vse, ki danes v svoje avtomobile še vgrajujejo ročne menjalnike. Skupaj z nizkim sedenjem, kjer dobiš občutek, da se si skoraj na asfaltu, je vse podrejeno užitkom v vožnji. A to ima svoj davek, ko ceste niso prav lepe. V tem primeru je poskakovanja preveč in vožnja nič kaj udobna.
Ima pa MX-5 tudi svoj umirjen značaj. Motor ima največ 205 njutonmetrov navora pri 4.000 vrtljajih in najvišjo moč 135 kilovatov pri sedem tisoč vrtljajih v minuti. Navduši predvsem s prožnostjo, saj vleče že od tisoč vrtljajev v minuti. S tem je vožnja v naselju izvedljiva tudi v šesti prestavi, motor pa pri tem nič ne stoka. Posledično je lahko tudi poraba povsem sprejemljiva in bližje šestim litrom.
MX-5 postaja vse bolj nišni avtomobil. Navdušil bo le še tiste voznike, ki se požvižgajo na zadnje avtomobilske trende, saj točno vedo, kaj želijo. Z veseljem bi jo parkiral tudi v svoji garaži, a imam podobno težavo kot najbrž kar nekaj potencialnih kupcev – družino in hišo. Potrebnega finančnega vložka v drugi avtomobil zato doma zaenkrat ne znam uspešno utemeljiti.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Življenje je prekratko za dolgočasne avtomobile"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sam sem pred časom vozil verzijo G132, ki pa je bila zame, ki sem presedel iz avta s turbo bencinarjem, kar malo podhranjena, tako da zna biti G184 res tista prava zadeva. In to z ravno prav moči glede na maso avta za tiste, ki najraje uživajo še pri dokaj zmernih hitrostih.
Za tiste, ki se kitijo s pospeševanji po avtocesti, ta avto definitivno ni, je pa definitivno za tiste, katere sem opisal zgoraj. Če pa si kdo lasti točno tako verzijo MX-5 G184, pa naj kar napiše še svoje ugotovitve. Jih bom rade volje prebral 😁
Sem vozil prav tako G184. Motor se nikoli ne zdi podhranjen (pa sem vajen turbakov) in je tudi na gorskih cestah, na kakih ridah vedno suveren. Voznisko super avto, ampak to je avto, ki ga imas namesto motorja, definitivno ni za vsak dan.
Jaz sem jo imel 10 let za vsak dan 🙂 V praksi presenetljivo praktična zadeva, res pa ni idealna za edini avto pri hiši, tud če se furaš samo v dvoje/solo – v mislih imam predvsem tripe v Ikeo ali po snegu na šiht (kar zadnja leta ni bil problem).
Drugače sem fural 132 in 184 in se mi je zdela že 132 super zabavna in poskočna. Za vikend avto bi bla vrhunska, za vsak dan je 2.0 bolš, ker lahko malo bolj lenariš z menjalnikom, tudi ob prehitevanjih. Če prideš s turbaka vsak atmosferc sprva deluje len, ampak to je samo zato ker si vajen, da pri 2k butne turbina, tukaj pa pač tega ni. Trenutno imam za vsak dan zmogljivejši turbak, a ko se usedem nazaj v MX-5 je to drug svet, prava vozniška izkušnja, ki jo spuščena streha še dodatno potencira.
Če bi si kdaj zaželel imeti uživaški avto za prosti čas in bi seveda tudi imel dovolj financ, bi bila tale MX-5 prva na spisku.
Imam 55 let in to je to. 🙂
Ravno prava leta za norije in trd vrat naslednji dan…
Pri modelu RF z zaprto streho teh težav ne bo 😉