Razlog za to leži v dejstvu, da avtomobilski proizvajalec preprosto mora biti prisoten v avtomobilskem segmentu, katerega delež se je recimo od leta 2002 do danes več kot podvojil. Kar mora biti, pač mora biti.
S carskim rezom
Od modela, ki je »rojen« tako na silo kot Koleos, je težko pričakovati presežke. Glede na pristop, ki so ga Francozi ubrali pri njem, pa to tudi ni presenetljivo. Že res, da zato še ni slab izdelek, a da je pravi Renault bo ljudi, če sploh kakšnega, tudi zelo težko prepričal.
Že res, da ga je zrisal Renault, a njegov tehnični razvoj je bil v celoti zaupan Nissanu, proizvodnja pa poteka celo pri Korejskemu Samsungu oziroma bolj pravilno zapisano Renault Samsung Motors-u.
Razlog za izpeljavo tehničnega razvoja pri Nissanu je jasen: Renault razen slabega približka terenca v podobi Scenica RX4 in Kangooja 4×4 še nikoli ni razvil lastnega terenca. Glede na stroške in čas, ki je za razvoj avta z belega lista papirja oziroma praznega računalniškega zaslona potreben, je torej povsem logično, da je tehnični del razvoja zaupal partnerju z dolgoletnimi izkušnjami in da pri tem niso pretiravali z izpopolnjevanjem nekaterih podrobnosti.
Rezultat je v vseh pogledih neizstopajoč in zadržan avto razvit na osnovi tehnike starega Nissana X-Traila, ki so mu nekaj svežine vcepili z nedavno osvežitvijo. Ta vključuje spremenjen nos z novo oblikovano masko motorja in žarometoma, v kabini pa drugačno razsvetjavo, spremenjeno grafiko merilnikov in izboljšane materiale. Ostalo je, glede na leta 2009 testirani Renault Koleos 2.0 dCi (175), brez sprememb.
Presenetljivo tesno za ta tip avta
V kabini, ki je oblikovana brez pretiranega umetniškega navdiha, tako izstopajo kratko sedalo prednjega sedeža, njegova zgolj povprečna bočna opora in položaj za volanskim obročem, ki ob razmeroma skromni nastavljivosti obroča in omejenemu vzdolžnemu pomiku sedeža nazaj dopušča še nekaj možnosti za nadgradnjo. Omejen pomik prednjih sedežev nazaj mene osebno sicer ni zmotil, sem pa bil presenečen nad skopo odmerjeni prostorom za kolena v drugi vrsti. Že res, da je centimetrov dovolj v višino in (za dva posameznika) v širino, a ob povsem nazaj pomaknjenima prednjima sedežema bo zadaj za kolena, ob upoštevanju avtomobilskega razreda kamor se Koleos uvršča, že zelo tesno.
Malo posebnosti
Iz stališča odmerjenih centimetrov se bolje piše prtljagi, saj je nanjo pripravljen zadek z osnovnimi 450 litri zraka in možnostjo izdatnega prilagajanja ureditve prostora. Tako sta v prvi bojni liniji po naklonu nastavljiva naslona tretjinsko deljive zadnje klopi, v drugi liniji pa že omenjena deljiva in zložljiva klop, katere prednost je popolnoma ravno dno skupnega prtljažnika. Za tiste najdaljše predmete je pa tu še poklopljiv naslon sovoznikovega sedeža, s katerim je omogočen enostaven prevoz tudi krepko preko 2,5 metra dolgih predmetov. Razredna posebnost so še dvodelna prtljažna vrata, katerih spodnji del naj bi zmogel prenesti tudi 200 kilogramov bremena. Meni se ta rešitev zdi uporabna, je pa res, da bodo nad njo bentili predvsem posamezniki manjše rasti, saj se bodo preko položene police le težko stegnili do predmetov povsem na »koncu« prtljažnika.
Številke niso vse
Identično kombinacijo pogonskega sklopa sem imel možnost preizkusiti že leta 2008 v podobi terenskega Nissan X-Trail 2.0 dCi AT SE. Takrat se je dvolitrski dCi s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom na cesti odrezal v vseh pogledih zelo dobro. Danes, leta 2011 v Koleosu pa, kot da bi govoril o povsem drugi pogonski tehniki. Že res, da menjalnik tudi v Francozu premore enako dobro kultiviranost menjavanja prestav in da tudi motor prepriča z dobro civiliziranostjo delovanja, a v vseh ostalih pogledih so razlike nerazumljivo velike. Pri speljevanju z mesta mine pri »kolosu« več časa preden se dostojno zgane in tudi med vožnjo je manjko prožnosti glede na X-Traila občuten.
Že res, da je Renault po tehničnih podatkih okoli 70 kilogramov težji od Nissana, a razlika je kljub temu prevelika, saj naj bi pospešil Koleos do stotice celo malenkost hitreje kot X-Trail. Vsekakor je Koleos 2.0 dCi lep dokaz, da številke še zdaleč niso vse … šteje tudi njihov »značaj«.
Izrazito neizstopajoč
Ko steče beseda o obnašanju Koleosa na cesti je, v katerokoli smer, težko zapisati kaj izrazitega. S stališča udobja in dinamike vožnje namreč ne postreže z nobeno resne graje ali hvale vredno posebnostjo. V vožnji je preprosto vse na njem izrazito povprečno in neizstopajoče.
Podvozje je nastavljeno mehko, a prednosti, ki so iz tovrstne nastavitve pričakovane v določenih okoliščinah, izgubijo na privlačnosti. Tako Koleos najbolj prepriča na avtocestah, med ovinki pa se njegova karoserija pričakovano prekomerno prečno nagiba. Med slabše lastnosti Koleosa se nedvomno uvršča volan. Ta namreč, glede na količino povratnih podatkov o dogajanju pod prednjimi kolesi, deluje kot da z njimi sploh ni mehansko povezan.
Ni edini svoje vrste
Glede na število Koleosov, ki se vozijo po naših cestah, je jasno, da so argumenti za njegov nakup prepričali le redke. Verjamem, da mu je kar nekaj potencialnih kupcev obrnilo hrbet še preden so se podrobneje pozanimali recimo o njegovem dobrem razmerju med ceno in založenostjo z opremo. Dejstvo je namreč, da preprosto preveč izstopa z njegovo splošna povprečnostjo in oblikovno (ne)všečnostjo.
Prepričan sem, da je opisana povprečnost celotnega paketa tudi rezultat Renaultovega pristopa do Koleosa kot avta, ki je na tem svetu samo zato, ker pač mora biti. Verjamem pa, da Koleos ni edini tako s silo nastali Renault, in tudi pri drugih avtomobilskih znamkah jih poznajo, a o tem raje kdaj drugič …
Več o Renaultu Koleosu si lahko preberete na uradni strani
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Renault Koleos 2.0 dCi 4×4 Privilege – Ker pač mora biti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Dober avto!!
Meni osebno ( in verjetno se komu ), je tole prav luskan avtic. Sploh tale na fotografijah krasno izgleda! Kot Renaultovec sem si vedno zelel terenca
Nima besed o tem avtu, ker je res grozen. Pa poraba in cena sta res nehumani. lp
hude fotke!