Novo srce
Mestni križanec, ki ne sme več v mesto? Verjetno nekaj povsem nepredstavljivega za znamko Nissan ter njihov model Qashqai, ki sicer velja za utemeljitelja razreda urbanih polterencev. A v časih, ko določene oblasti spuščajo v mestna središča le še tista najbolj čista vozila (pa pri tem ne mislimo na njihovo zunanjo čistočo), med katerimi so še posebej na udaru turbodizelsko gnana, so proizvajalci primorani k iskanju takšnih in drugačnih rešitev.
Zaradi čedalje bolj ostrih okoljevarstvenih normativov (od 1.9.2018 dalje je namreč za vse tipe novih vozil v veljavi emisijska stopnja Euro 6d-Temp) so tako bili primorani tudi pri Nissanu dodobra osvežiti motorno ponudbo svojega prodajnega hita. Če so seveda želeli, da ohrani naslov najbolj prodajanega križanca na evropskih tleh! Tako so že v lanskem letu (oziroma natančneje – meseca septembra) vanj vgradili novi koncernski 1,3-litrski turbobencinski agregat DIG-T (koda: HR13), ki je izpodrinil »zastareli« 1,2- in 1,6-litrski različici. Na dizelski strani so obenem dodobra predelali obstoječi 1,5-litrski dCi (koda: K9K-872), pri katerem naj bi bilo spremenjenih kar 90% vseh komponent, zaradi česar je pridobil dodatnih 5 »konjev« (115 KM) ter – kar je še najvažnejše – postal precej bolj čist. Slednji naj bi po novem merilnem ciklu WLTC tako porabil zgolj 4,2 litra »črnega«, kar je izvrsten rezultat.
A ker na trgu ne bi mogli ohranjati konkurenčnosti zgolj z eno dizelsko opcijo, so se v začetku letošnjega leta lotili še njihovega najkrepkejšega »smrdljivca« v ponudbi, kjer so obstoječi 1,6-litrski dCi agregat zamenjali s precej bolj sodobnim 1,7-litrskim (R9N), ki prav tako prihaja z Renaultovih polic. Nenazadnje so morali tovrstno opcijo ponuditi tudi zato, ker so v razredu kompaktnih mestnih križancev še vedno precej moderne in zaželene – dizelska afera gor ali dol – malce bolj krepke dizelske različice. Poglejte zgolj najbližjo konkurenco, kjer delež tovrstnih verzij ni ravno zanemarljiv (npr. Karoq 2.0 TDI s 150 KM ali Sportage CRDi s 136 KM).
Moderen v mestu
Povsem novi Renaultov agregat lahke gradnje, s turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo ter variabilno oljno črpalko za izboljšano učinkovitost porabe goriva, je obenem opremljen še s selektivnim redukcijskim katalizatorjem (SCR), ki deluje z uporabo sečninske raztopine, zaradi česar je skoraj že tako čist kot duša matere Terezije. Tako ste lahko povsem brez skrbi, da bi vas s tako motoriziranim Qashqajem preganjali v tistih mestnih središčih, kjer imajo sprejete najbolj fundamentalne okoljske predpise. Vsaj še za nekaj časa.
Kakorkoli že, novi 1,7-litrski agregat ima v primerjavi s predhodnikom 20 dodatnih »konjev« ter se ponaša z višjo navorsko vrednostjo (340 namesto 320 Nm), ki pa je na voljo pri enakih motornih vrtljajih (1.750). Obenem je za odtenek hitrejši pri pospeševanju od 0 do 100 km/h (dvokolesno gnana verzija z ročnim menjalnikom), kar pa povprečen uporabnik tako ali tako ne bo opazil.
A se vseeno zdi, da je 150 turbodizelskih »konjičev«, kolikor jih ponuja nova motorizacija, malce bolj zaspane sorte oziroma niso tako radoživi, kakor bi pričakoval od njihove številčnosti. Delnega krivca je vsekakor moč najti že v brezstopenjskem menjalniku CVT s simuliranimi sedmimi stopnjami, ki sliši na ime X-Tronic, saj odvzame motorju nekaj prepotrebne živahnosti med dinamičnejšo vožnjo. Tako se že med malce konkretnejšim pospeševanjem pokažejo značilne slabosti tovrstnih menjalnikov, ko se motor dlje časa vrti z višjimi vrtljaji, zaradi česar postane v kabini bolj hrupno, sama motorna odzivnost pa je slabša. Resda omenjene težave vsaj deloma rešujejo prednastavljene prestave, ki ustvarijo malce bolj naraven občutek, kar se še najbolj pozna med ležerno vožnjo. Obenem se lahko za razliko od preteklih brezstopenjskih menjalnikov pohvali tudi s hitrostjo delovanja ter boljšo odzivnostjo.
Kozmetično prenovljeni Qashqai z novim dizlom pod motornim pokrovom, pri katerem za prenos moči skrbi menjalna avtomatika, se tako še daleč najbolje počuti med defenzivnim križarjenjem, pri katerem se motor vrti med 1.400 in 1.800 vrtljaji. Tedaj bo omenjena pogonska kombinacija razveselila celo najbolj ortodoksno »gorenjsko dušo« ter okoljevarstvenega dušebrižnika, saj bo znala poraba vztrajati tudi pod 7 litri na 100 km. Ter s tem dokazati, da ga zaenkrat še ni potrebno nagnati iz mestnih središč.
Resen na hribu
Za razliko od predhodne dizelske opcije (1,6 dCi), ki zaradi tehnične zasnove v kombinaciji s CVT menjalnikom ni dovoljevala štirikolesnega pogona, pa se lahko nova pohvali z omenjeno možnostjo. Odlično! Še posebej zaradi tega, ker postaja tovrstna kombinacija (samodejni menjalnik in štirikolesno gnana pomoč) čedalje redkejša v razredu kompaktnih križancev.
Okej, resda slednjega pripomočka dandanes velika večina voznikov niti slučajno ne potrebuje, saj jim še največji terenski izziv predstavlja nekaj deset metrov makadama do zidanice ter plezanje na pločnik pred bližnjo trgovino. Vseeno pa se zna izkazati za odlično aktivno varnostno pomagalo, ki pripomore k opaznem izboljšanju oprijema na spolzkem in mokrem, kar bodo cenili prav vsi. Pa četudi omenjeni preklop ni ravno med hitrejšimi (opazen zdrs sprednjega para koles, preden se vklopi še zadnji). Za kaj resnejšega je sicer na voljo še zapora srednjega diferenciala (voznik ima na voljo 3 režime: 2WD, Auto in Lock), ki deluje do hitrosti 40 km/h, pri katerem pa vseeno ne pričakujte, da boste lahko sledili kolesnicam, ki jih je pred vami ustvaril Jeepov Wrangler.
Nenazadnje je testnemu primerku tako ali tako manjkala že malce bolj »konkretna« obutev, saj bi s svojimi nizkopresečnimi 19-pačnimi pnevmatikami (paket Tekna) verjetno obstal že na bolj mokrem travniku. Res so slednje dodobra pripomogle k temu, da je Nissanov terenski maneken deloval še kako prelestno, a obenem doprinesle tudi k precej manjšemu udobju med vožnjo. Žal je avto vsaj v tem elementu precej manj prepričljiv, kot smo tega vajeni od podobnih športno uporabnih vozil, pri čemer se obenem ne more pohvaliti niti s kakšnimi pretiranimi športno-dinamičnimi ambicijami (ne preveč prepričljiva komunikativnost volana).
Priljubljen med ljudstvom
Kljub temu, da Nissanov model, poimenovan po zanimivem iranskem ljudstvu, na nobenem področju ni zmagovalec oziroma v nobenem segmentu ne ponuja presežkov, še vedno velja za ljubljenca ljudskih src. Kar nenazadnje dokazujejo tudi številke prodanih primerkov, ki se že vse od prihoda na trg ne spreminjajo kaj dosti*.
Druga generacija priljubljenega francoskega Japonca, ki se je pojavila na cestah pred petimi leti, na nekaterih področjih že stežka skriva svoje starostne gube (npr. z dokaj zastarelo infozabavno enoto ali pa ne najbolj prepričljivimi voznimi lastnostmi), a to nikakor ne pomeni, da je že za staro šaro. Vseeno pa bodo morali pri Nissanu opraviti še kakšno malce bolj obsežno transplantacijo (ne le pri pogonskih sklopih), če ga želijo še naprej obdržati na podiju kot najbolj prodajanega mestnega terenca. Mlajša in tehnološko sodobnejša konkurenca mu namreč že pošteno diha za ovratnik!
Tekst in foto: Urban Acman.
**Prodaja Qashqaija po letih na evropskih tleh: 2018 (229.382), 2017 (247.199), 2016 (233.496), 2015 (230.661), 2014 (202.914), 2013 (201.722), 2012 (207.515), 2011 (208.649)
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Transplantacija"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sam kaj ko je kombinacija samodejnega menjalnika in aktivnega avtomata na naših cestah (beri: zastojih) užitek.