Racionalist
Verjamem, da veliki večini populacije verjetno ne pride najprej na misel ravno znamka Dacia, ko razmišljajo, kakšen bi bil njihov idealen počitniški avto za pobeg v (ne)znano. Roko na srce, francosko-romunska znamka tudi pri meni ni ravno prva izbira pri tovrstnih aktivnostih, čeprav postajajo njeni izdelki iz leta v leto čedalje bolj dodelani, kar morda še najbolj kaže model Duster.
Vendarle pa bi lahko v teh časih, ko bo gospodarska kriza dodobra pretresla naš vsakdan, ravno nizkocenovne znamke postale precej bolj zaželene med ljudstvom, ki bo iskalo čim bolj racionalna prevozna sredstva. Pri njih bo blesk značke na maski vozila precej manj pomemben od same uporabnosti in praktičnosti. Zato ne bi bilo prav nobeno presenečenje, če bi tokratno krizo še najbolje prebrodila ravno znamka Dacia. Kdo ve …
Kakorkoli že, znamka izpod Karpatov ponuja tudi v razredu športno uporabnih terencev eno najbolj racionalnih opcij v obliki Dusterja. Svojevrstni duhovni naslednik nekdanjega modela Aro 10, ki ga sicer nekdanji (redki slovenski) lastniki ne ohranjajo ravno v romantično nostalgičnih spominih, se je prvič pojavil na cestah že pred desetimi leti ter v trenutku prepričal s funkcionalno zasnovo, kolikor toliko fletno obliko in dovolj konkurenčno ceno. A vseeno le ne pretirano diskontno nizko, da ne bo pomote! Vse našteto je pripomoglo, da je v vsem tem času Duster postal celo najbolj zaželen Renaultov SUV na trgu (izven Evrope ima na svoji maski namreč Renaultov romb), kar ni uspelo prav nobenemu drugemu francoskemu modelu.
Druga generacija romunske prodajne uspešnice, ki sicer sloni na platformi (B0), je ohranila prepoznavne linije predhodnika, zaradi česar se marsikomu zdi, da gre zgolj za kozmetično prenovljeno verzijo. Še vedno se ponaša z dovolj kleno terensko zasnovo (21-centimetrski odmik od tal, dobrodušno odmerjena vstopni in izstopni kot), pa četudi niti pod razno ne gre za čistokrvnega terenca, ki bi se ponašal z reduktorjem, zaporami diferencialov ter šasijo. A vendarle, koliko novodobnih avanturistov, če niso ravno logarji, lovci ali gorski reševalci, pa sploh še potrebuje tovrstno terensko »navlako«?
Štirikolesni pogon naj bo
Vseeno pa bi bil le greh, če bi si omislili Dusterja brez štirikolesnega pogona, pa četudi se dvokolesno gnane verzije ponašajo s še bolj mikavnimi cenami (na voljo je namreč že za 13.290 evrov). K sami osnovni filozofiji modela namreč še kako spadata omenjeni vsekolesni pogon in oznaka 4WD na boku avtomobila, saj v nasprotnem primeru deluje vse skupaj bolj žalostno, če bi imeli z njim težave že na malce zasneženem klančku. Dusterja pač kupiš zato, ker za dokaj razumen denar (najmanj 17.790 evrov) prideš do štirikolesno gnanega vozila, ne pa, da bi se z njim šopiril naokrog. Dacia in gizdalinsko nastopaštvo? Ah, dajte no!
Dusterjev štirikolesni pogon je sicer plod znanja Renaultovih in (še posebej) Nissanovih inženirjev, ponaša pa se tudi z možnostjo zaklepa sredinskega diferenciala (50:50), kar pride še kako prav med malce bolj »pogumnimi« manevri; vklopljen ostaja vse do hitrosti 80 km/h. Obenem se lahko pohvali še z vselej uporabno pomočjo v obliki sistema HDC za počasno spuščanje na strmih klancih, zaradi česar se boste še rajši zapodili (ali, če želite, zaprašili) po makadamskih cestiščih. Nenazadnje tudi, ker se na slednjih počuti kot doma, saj njegovo (mehko nastavljeno) podvozje izjemno dobro požira neravnine. Tudi tiste malce bolj grozeče, ki jih je s kakšnim običajnim osebnim vozilom le bolje počasi obvoziti, kot pa prevoziti. Duster tako vsekakor velja za enega najbolj terensko nadarjenih SUV-jev na trgu.
Počitniški vavčer
Pri Daciji je že od nekdaj znano, da vsake toliko časa pripravijo kakšno zanimivo prodajno akcijo, s katero želijo privabiti še več kupcev v njihov salon. Tako je pri Dusterju trenutno na voljo različica Adventure (namenjena zgolj slovenskim kupcem) z vključenim paketom, ki prinaša strešni kovček (v katerega žal ne boste mogli stlačiti smučk, saj je prekratek), prečne strešne nosilce in stranske stopnice. Mali Dacijin počitniški vavčer, torej!
Pri omenjenem paketu imate v tem trenutku na voljo dve motorni opciji in sicer turbodizelsko ter bencinsko, pri čemer se obe ponašata s štirikolesnim pogonom. 1,3-litrski agregat Tce, ki ga sicer lahko najdete tudi v kakšnem precej bolj drag(ocen)em primerku z zvezdo na nosu, nima ravno pretirano težkega dela s premikanjem 1,33 tone težkega Dusterja, saj se ponaša z dovoljšnjo zalogo moči in uporabnega navora, pri čemer je najvišja vrednost slednjega na voljo že pri (dizelsko) nizkih 1.600 vrtljajih.
Bencinsko gnani Duster tako navduši s prožnostjo že v najnižjem področju vrtljajev ter se obenem zelo rad zavrti tudi do rdečega, čeprav kaj hitro pokaže, da to ni njegova zona udobja. Za prenos moči pri Dusterju skrbi v tem trenutku pri vseh motornih verzijah zgolj in samo ročni menjalnik, ki se – vsaj pri tokrat testirani bencinski opciji – ponaša s tisto že poznano lastnostjo izjemno kratko preračunanih prvih dveh prestav, kar vsaj deloma nadomešča manko reduktorja. Uporabno na terenu, malce manj pa v vsakdanjih cestnih situacijah.
Poraba goriva? Povsem v okviru pričakovanj. Tokrat se je ustavila pri 8 litrih, za kar se ima zahvaliti tudi ne najbolj aerodinamičnemu dodatku v obliki strešnega kovčka.
Najcenejši?
V zadnjih časih smo se nekako že kar navadili, da Dacijini avtomobili še vedno veljajo za poceni, a nikakor več cenen nakup, kot je bilo to še pred kakšnimi 15 leti (npr. s prvim novodobnim modelom Logan za 5.000 evrov). To še kako velja za zadnjo generacijo Dusterja, ki se je tudi znotraj že v veliki meri otresla pridiha nizkocenovnosti, na kar še najbolje kažejo dokaj imenitna upravljala klimatske naprave, ki so se po novem znašla celo v najnovejšem Cliu in Capturju. Okej, še vedno pa je kar nekaj prostora za izboljšave, na primer pri ne najbolj udobnih sedežih, malce zastareli (a vseeno dovolj intuitivni) multimediji ter pri manku nekaterih sodobnih pripomočkov, čedalje bolj samoumevnih v avtomobilih (LED žarometi, senzor za dež, radarski tempomat, ipd.).
Obenem se zna kanček dvoma poroditi tudi ob pogledu na cenike konkurenčnih vozil, ki že ponujajo za podoben kupček evrov štirikolesno gnane alternative ter so vozno nekoliko bolj prepričljive (npr. Suzuki z Vitaro ter SsangYong s Korandom). Tako pa bodo morali pri Dacii ponuditi še kakšen dodaten vavčer (beri: popust), da bi lahko ohranil titulo najbolj racionalnega avanturističnega vozila za odkrivanje (ne)odkritih biserov naše dežele. In ob dokončni sprostitvi ukrepov seveda tudi preko naših meja.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Ture in avanture"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
https://www.spritmonitor.de/en/overview/113-Dacia/1196-Duster.html?fueltype=2&constyear_s=2019&power_s=120&power_e=140&powerunit=2
Kaj pa vem… notranjost ni ravno nek presežek… za tak denar bi brez razmišljanja raje vitaro.
Meni se ne zdi ravno enostavna odločitev. Nekoč sem oba gledal, pa si glede kvalitete notranjosti prepričljivo delita dno med suv konkurenco. Mogoče je vitara malenkost spredaj, kar pa duster itak nadoknadi s prostornostjo.
A samodejna klima je samo v tej najdražji opremi ?
Samodejna klimatska naprava je serijska pri paketih Proud in Prestige (slednji je tudi osnova za tokratnega akcijskega Adventure), medtem ko pri paketu Comfort zahteva 370 evrov doplačila.
Kul avto, pa še oblikovno mi je eden najbolj simpatičnih predstavnikov razreda, sploh v tej opremi. Samo sedeži bi pa res lahko bli malo boljši.