Ker je (zaenkrat še) nemška

OPEL ASTRA 01

OPEL ASTRA 02

OPEL ASTRA 03

OPEL ASTRA 04

OPEL ASTRA 05

OPEL ASTRA 06

OPEL ASTRA 07

OPEL ASTRA 08

OPEL ASTRA 09

OPEL ASTRA 10

OPEL ASTRA 11

OPEL ASTRA 12

OPEL ASTRA 13

OPEL ASTRA 14

OPEL ASTRA 15

OPEL ASTRA 16

OPEL ASTRA 17

OPEL ASTRA 18

OPEL ASTRA 19

OPEL ASTRA 20

OPEL ASTRA 21

OPEL ASTRA 22

OPEL ASTRA 23

OPEL ASTRA 24

OPEL ASTRA 25

OPEL ASTRA 26

OPEL ASTRA 27

OPEL ASTRA 28

Pred prihodom čistokrvne motorne Marsejeze

A še pred prihodom šeste inkarnacije modela Astra z interno oznako L, ki jo pričakujemo konec drugega leta, so pri Oplu poskrbeli za detajlno kozmetično prenovo obstoječe verzije ter ji namenili povsem nove agregate. Pri slednjih se niso odločili za kakšne znane iz francoske soseščine, temveč za trivaljnike (tako na bencinski, kakor tudi dizelski strani), ki naj bi jih pri GM razvili še pred združitvijo s koncernom PSA.

Tako naj bi bila med kupci prenovljene Astre najbolj zaželena 1,2-litrska turbobencinska opcija, ki je na voljo v treh različno krepkih izpeljankah (110, 130 in 145 KM), pri čemer bo verjetno še največ povpraševanja po srednji, ki se je znašla tudi na tokratnem testu. S Francozi združeni Nemci ob tem omenjajo, da je novi motorček lahke gradnje za 6 kilogramov lažji od njegovega litrskega predhodnika, ter da se ponaša z variabilno odmično gredjo in popolnoma integriranim izpušnim kolektorjem, kar prinaša varčnejše in čistejše delovanje.

In kako se novi turbo motorček izkaže v praksi? Korektno, a vseeno ne ponuja kakšnega pretiranega presežka. Okej, res se izkaže za dovolj živahnega v večini voznih režimov, pa četudi se dodobra zbudi šele pri cca. 2.000 vrtljajih. Vendar pa nad to vrednostjo pokaže precej volje do življenja in se – kar smo vajeni od tovrstnih agregatov – zelo rad zavrti vse do rdečega polja. Vse skupaj sicer malce razvodeni ob samem vreščanju … pardon … glasnosti agregata, ki bi lahko bilo vsekakor bolje zadušeno. Bližnja konkurenca, pri čemer so mi misli še najbolj uhajale h kakšni atmosferski Mazdi 3, zna to precej bolje.

Z motorjem dokaj dobro sodeluje (precej na dolgo preračunan) 6-stopenjski ročni menjalnik, kjer pa ročica ne mara pretirano hitrih gibov, kar se morda še najbolj pozna pri pretikanju iz druge v tretjo prestavo med malce bolj dinamičnimi manevri. Tako se kaj hitro izkaže, da se tovrstni pogonski sklop daleč najbolje počuti med bolj defenzivno vožnjo, ko zna voznika nagraditi tudi z dovolj solidno porabo goriva. Le ta se lahko brez težav ustavi tudi pod 6 litri na 100 km, a se bilanca zlahka podre v trenutku, ko boste pričeli spuščati na pašo prav vseh 130 »konjičev« izpod motornega pokrova.

Lahkotnejša

Oplovi inženirji so med tokratno kozmetično prenovo poskrbeli tudi za to, da se 12. interpretacija legendarnega Kadetta ponaša z opazno izboljšano aerodinamiko (koeficient zračnega upora je po novem 0.26, prej 0.29), kar so dosegli z aktivnimi loputami spredaj, novo oblikovanimi platišči ter bolj zaprtim podvozjem. Na ta način si poskrbeli, da je lahko poraba goriva nižja še za kakšen dodaten deciliter – ali, če želite, izpusti toplogrednih plinov manjši za kakšen dodaten g/km.

A za voznika je precej bolj važno to, da so ji Oplovci dodatno dodelali podvozje (novi blažilniki in vzmeti), volanski mehanizem pa je postal še bolj neposreden. Zadnja Astra (K), ki je že ob prihodu na trg pred petimi leti izgubila za okrog 200 kilogramov v primerjavi s predhodnico, tako deluje na cesti precej bolj lahkotno (a vseeno dovolj »germansko« čvrsto) in je obenem prijetno vodljiva. Vozniška izkušnja je sicer res na visokem nivoju, a je vseeno moč ugotoviti, da še vedno ne tako nadpovprečna, kot pri kakšnem Fordu Focus ali Mazdi 3.

Vsekakor je prenovljena Astra med ovinki eden prijetnejših predstavnikov svojega avtomobilskega segmenta, kar pri njeni generacijski predhodnici nisi mogel ravno trditi. Razen, seveda, če ni šlo za kakšno strupeno OPC verzijo, ki pa je žal ni več v ponudbi. Morda že pri francoski naslednici?

V koraku s časom

Ker današnji potrošniki (žal?) precej več pozornosti pri novih avtomobilih namenjajo sami digitalizaciji in raznim povezljivostnim funkcijam kot pa voznim lastnostim in optimizaciji pogonskih sklopov, se temu med aktualno prenovo ni mogla izogniti niti Oplova prodajna uspešnica. Tako je znotraj po novem moč uzreti delno digitalizirane merilnike (8-palčni zaslon na sredini) ter posodobljeno multimedijsko napravo, ki pa še vedno ni na nivoju najsodobnejših rivalov (beri: nima zaslona velikosti manjše družinske televizije). Okej, v tem elementu morda res ne predstavlja zadnjega krika mode oziroma stopica zadaj za najnovejšim Volkswagnovim Golfom. A če sem povsem iskren, je to morda celo prednost. Upravljanje z omenjeno infozabavno enoto je namreč dovolj intuitivno in logično (tudi zaradi znanja slovenščine), da se bodo z njo spoprijateljili celo malce starejši uporabniki.

Obenem pozdravljam fizična stikala za nastavitev klimatske naprave, pri katerih srčno upam, da jih pri naslednici ne bodo nadomestile kakšne neergonomske rešitve v obliki sledilnih ploščic (Golf, Octavia, Leon) ali celo, bog ne daj, upravljanje preko zaslona na dotik, kot npr. pri »bratskem« Peugeotu 308. Med prijetnejše notranje elemente obenem uvrščam tudi izjemno udobna sprednja sedeža, ki sta se tokrat lahko pohvalila celo s prezračevanjem, masažo, električno nastavitvijo ter certifikatom združenja za zdravo hrbtenico.

Še vedno ugodna?

Eden najpomembnejših Oplovih modelov, ki ga sicer v zadnjih letih dodobra ogrožajo modni križanci, je že od nekdaj veljal za enega bolj racionalnih nakupov v tem avtomobilskem razredu. Pogled na cenik pa temu ne pritrjuje, saj se cene pričnejo pri nič kaj »Gorenjcem prijaznih« 19.450 evrih. Pri tem se je tokratni testni primerek, ki je bil sicer izdatno opremljen, približal tudi razredu višje (beri: Insignii). A je vseeno le potrebno vedeti, da so bili pri Oplu vedno darežljivi s popusti, kar bi znalo veljati tudi v tem primeru.

In ravno dovolj ugodna cena bi znala biti eden glavnih adutov prenovljene »zvezde« (astra – lat.) v boju s čedalje mlajšimi in nevarnejšimi rivali (Leon, Golf, Focus, Ceed), pa četudi se ji ni potrebno prav nič sramežljivo skrivati pred njimi. Njena naslednica pa bo verjetno deležna še kančka vselej dobrodošlega francoskega šarma, podobno, kot se je to zgodilo s prenekaterim novodobnim Oplovim modelom (Corsa, Grandland, …). Kar pa nikakor ne pomeni, da bi bila zdajšnja že za staro šaro. Nikakor ne!

Tekst in foto: Urban Acman.