Pri nemški znamki so se pri zasnovi novega križanca držali preverjenega recepta in avtomobilu, ki združuje robustni videz športnih terencev z uporabnostjo karavana, poleg všečne oblike namenili celoten nabor sodobnih tehnologij, ki dopolnjuje široko paleto pogonskih sklopov. Da se takšen pristop obnese in je priljubljen med kupci, so v koncernski družini že dokazali pri Škodi, kjer trenutno žanjejo prodajne uspehe z drugo generacijo Kodiaqa. Z modelom Tayron so pri Volkswagnu obogatili ponudbo športnih terencev in – kljub vizualni podobnosti z manjšim Tiguanom – poskrbeli za svež pristop, zaradi katerega je dobil samostojno vlogo v njihovi prodajni paleti – seveda verjetno zato od njega pričakujejo boljše prodajne številke, kot jih je v Evropi beležil Tiguan Allspace.
Na pragu premijske izkušnje
Ob sodobnem videzu zunanjosti, s pravšnjo mero zaobljenih linij in prepoznavnim svetlobnim podpisom, ki ga zaznamujeta osvetljena emblema znamke spredaj in zadaj, pričakovano tudi Tayronova notranjost ne razočara. Na testu smo imeli sicer najbolje opremljeno različico, ki na doplačilni listi med drugim prinaša v usnje oblečene sedeže z masažno funkcijo, naprednejši informacijsko multimedijski sistem z večjim zaslonom ter napredno ambientalno osvetlitev za dodaten poudarek premijskega vtisa, a dober vtis na račun uporabljenih materialov in zasnove kabine pustijo tudi manj razkošno opremljene različice. Ob nakupu pa smo najprej postavljeni pred izbiro med 5- ali 7-sedežno konfiguracijo, pri čemer v vsakem primeru ob številnih možnostih postavitve sedežev v prtljažniku ostaja najmanj 345 litrov prostora.
Sedemsedežna konfiguracija ob zloženi tretji vrsti sedežev sicer ohranja malenkost manj prostora (850 l) od petsedežne izvedbe (885 l) ), a ga je vseeno več kot dovolj, saj ga po potrebi lahko nekoliko prilagajamo še z vzdolžnim pomikom druge vrste sedežev ali zlaganjem naslonjal. Razen (tokrat ponovno fizičnih in ne več dotičnih) tipk na volanu in obvolanskih ročic, je sicer fizičnih gumbov za upravljanje le za vzorec in bi si jih, vsaj za nadzor osnovnih funkcij, želel več. Na sredinski konzoli sta tako ob vrtljivem gumbu za spreminjanje glasnosti ali nastavitve voznega profila nameščeni še tipki za zagon in aktivacijo ročne zavore, vse ostale nastavitve, tudi za klimatsko napravo, pa potekajo preko osrednjega zaslona na dotik in drsnikov pod njim. Sama zasnova in logika izbirnikov informacijsko-multimedijskega sistema je enostavna in jo hitro osvojiš, s kreiranjem lastnih bližnjic pa tudi enostavno in hitro prilagodiš svojim potrebam.
Prilagodljivo vzmetenje omili slabo vozno podlago
Testni avtomobil je bil opremljen s sistemom prilagodljivega vzmetenja DCC, ki ob izbiri športnega načina zagotovi več vozne dinamike, ob vsakdanjih vožnjah v načinu Comfort pa kar največjo mero udobja, saj učinkovito opravi z večino tresljajev, ki so posledica slabe podlage naših cest. Ob progresivnem krmiljenju, ki je bil del doplačilnega paketa, odzivnost in trdota volana v športnem načinu, skupaj z dobro povratno informacijo s ceste poskrbita, da je voznik v vsakem trenutku seznanjen z dogajanjem pod kolesi. Se pa ob hitreje odpeljanih ovinkih, kljub relativno malo nagibanja po prečni in vzdolžni osi, vseeno občuti precejšnja masa avtomobila.
Testni Tayron je bil opremljen z opcijskimi matričnimi LED žarometi IQ.Light z dinamično asistenco za dolge luči, ki predvsem v slabih svetlobnih razmerah močno olajšajo delo vozniku. Za optimalno osvetlitev so žarometi sestavljeni iz več kot 19.000 posamično krmiljenih LED diod, ki s projiciranjem svetlobnih oznak neposredno na vozišče pred avtomobilom preverjeno olajšajo vožnjo, vozniku pa se ni potrebno ukvarjati z vklapljanjem in izklapljanjem svetlobnega snopa dolgih luči, saj zato učinkovito poskrbi elektronika v povezavi s tipali in kamero.
Brez prevelike skromnosti pod motornim pokrovom
Pri Volkswagnu očitno še niso popolnoma podlegli trendu elektrifikacije, ki pri veliko znamkah vodi v krčenje ponudbe pogonskih sklopov. Tudi s ponudbo motorizacije še vedno ohranjajo jasno ločnico med modeli z motorji na notranje zgorevanje in električnimi modeli. Tako kot pri drugih modelih, ki se uvrščajo proti vrhu njihove ponudbe, kupcem tudi v Tayronu še naprej ponujajo dovolj širok nabor različnih pogonskih sklopov. Ta v novem članu družine Volkswagnovih športnih terencev obsega dve izpeljanki dvolitrskega dizelskega motorja, blagohibridno kombinacijo 1,5-litrskega bencinskega štirivaljnika eTSI in dve različici dvolitrskega motorja TSI. Pridružujeta pa se jim še dve izvedbi priključnega hibrida nove generacije, ki sicer na račun bolj zmogljive baterije terja 145 litrov prtljažnega prostora. Tokrat je za pogon testnega avtomobila skrbela močnejša izpeljanka dizelskega štirivaljnika v kombinaciji s 7-stopenjsko dvosklopčno avtomatiko in sistemom štirikolesnega pogona.
Ta bo predstavljala optimalno izbiro predvsem tistim, ki bodo avtomobil uporabljali tudi za vleko prikolice, saj omogoča priklop in vleko največ 2,5-tonskega priklopnika. Glede na to, da sam nimam tovrstnih potreb (niti po vleki prikolice niti po štirikolesnem pogonu), bi se najverjetneje raje odločil za šibkejšo različico dizla s 110 kW (150 KM) moči, ki glede na izkušnje iz sorodnega Škodinega Kodiaqa ob malenkost nižji porabi goriva povsem zadovoljivo poskrbi za potrebe vsakdanjih voženj. Tudi močnejši izvedbi dvolitrskega dizelskega štirivaljnika, ki se sicer lahko pohvali z nekaj več poskočnosti, sicer ne morem očitati požrešnosti, saj se je v času testnih voženj, ki so tokrat v dvotretjinskem deležu potekale po avtocesti, ostalo pa po mestu in mestnih obvoznicah ter regionalnih cestah, poraba ustalila na 6,5 litra dizelskega goriva na sto prevoženih kilometrov. Pri vožnji v skladu tolerancami avtocestnih omejitev (do 135 km/h), se bo večinoma gibala pod sedmimi litri, ob priganjanju pa lahko računamo s približno pol litra več; po drugi strani sem na standardnem krogu varčne vožnje zabeležil 5,6 litrov goriva na sto prevoženih kilometrov.
Volkswagnov odgovor češkemu bratrancu
Glede na priljubljenost in dobre prodajne številke nove generacije Škodinega modela Kodiaq, se je Tayron na nek način na račun poznejšega prihoda na trg morda znašel v nekoliko nehvaležni vlogi. Kljub temu, da sta si oba avtomobila v veliki meri podobna in ob praktično enakih dimenzijah ponujata enako mero uporabnosti in udobja, pa vsak od njiju ohranja svojo prepoznavno identiteto in značaj. Na to računajo tudi pri Volkswagnu, kjer so prepričani, da si Tayron lahko obeta svoj krog kupcev, ki bodo pripravljeni odpreti denarnico za tistih nekaj podrobnosti in občutek pri vožnji, ki so ga lahko deležni le v modelih znamke Volkwagen.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Preverjen recept za uspeh"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
novodobni vw dizli 🙂 0w20 olje, servis na 30.000 pri 60.000 je motor poln karbona in saj pri 150.000 je samo še za v smeti 🙂 pa še na servisu običajno ne vedo da je olje za dizla in bencinarja popolnoma različno 🙂