Volvo C30 1.6D DRIVe Start/Stop Momentum

Pred časom opravljena temeljita prenova najmanjšega volva še danes »drži«. Agresivna, proti tlom potegnjena motorna maska z všečnim satovjem, velikanski tovarniški logo, aerodinamično oblikovani žarometi in odprtine za meglenki so nezmotljiv dokaz, da gre za »pravi volvo«. Dinamična zunanja podoba se nadaljuje tudi po bokih, kjer bočne linije rastejo proti položno odsekanemu zadku, pri čemer linija strehe proti njemu rahlo pada. Zadaj kraljuje všečno zračno krilo na strehi, velika steklena vrata prtljažnika in difuzorju podoben zaključek čisto spodaj.

Notranjost – minimalistično urejena, dovolj prostora le spredaj

Navajeni smo že, da Volvo v svoja vozila vgrajuje (severnjaško) puristične oblikovne rešitve. Nekateri bi morda takšnemu slogu rekli lahko tudi dolgočasen, a rešitve prepričajo. Čeprav na ozkih parkiriščih dolga, le dvoja vrata za vstop v notranjost, lahko (z)motijo, pa po drugi strani omogočajo lahkotno vstopanje. Spredaj se na zelo ergonomskih sedežih, ki dobro držijo telo, so udobni in omogočajo vrsto nastavitev, sedi odlično. Izdatno nastavljiv volan malce velikega premera zgledno sede v roke. Nekatere voznike bo morda motila preveč proti nogam voznika potegnjena ročica ročne zavore, a položaj za vožnjo je eden boljših. Tako instrumentna plošča kot minimalistično oblikovana sredinska konzola vzbujata pozornost, a ergonomija je odlična, vse je zlahka dosegljivo. Večji minus je ponekod trda plastika z nekaj nenatančnimi spoji, predvsem okoli prestavne ročice, sicer je končna izdelava zgledna. Prostora je spredaj dovolj v vse smeri, hvalimo tudi dovolj odlagalnih površin in predalov. Povsem drugače je zadaj – tam le dvema namenjena klop ne prinaša prostornosti konkurentov, prostor je skromno odmerjen v vse smeri. Vseeno (primerno) manjši potniki na dovolj oblazinjenih sedežih sedijo udobno, da je tja laže priti, poskrbi sistem za (izdaten) pomik sprednjih sedežev, ki ga je moč upravljati z eno roko. Čisto zadaj sledi največje razočaranje v vozilu – zares skromno odmerjen prtljažnik. Ta je zapovrh še nepravilnih mer, plitek (pod dnom se, ker ni rezervnega kolesa, skriva dodaten prostor), pokriva pa ga eden najmanj primernih rolojev (nekakšno zasilno prekrivalo) med vozili sploh. Ne samo, da ga je moč namestiti le z veliko potrpljenja, ko je nameščeno, je zlaganje prtljage pod njega zelo nepraktično in zamudno. To, da gre za »eco« različico, razkriva gumb »DRIVe« na sredinski konzoli, ki omogoča vklop/izklop sistema Start/Stop, med instrumenti je še indikator najbolj ustreznega časa pretikanja.

DRIVe je paket za varčnost, Momentum je srednja opremska možnost

Najnižji možni porabi goriva »streže« vrsta rešitev – že omenjeni sistem ustavljanja in ponovnega zagona motorja (start&stop), paket aerodinamičnih dodatkov (10 milimetrov nižje podvozje, obloge pod vozilom za ugodnejši pretok zraka, delno prekrita motorna maska, strešni spojler), daljša prestavna razmerja, optimirana elektronika motorja, manj »požrešen« servo volan, manj viskozno olje v menjalniku, indikator pretikanja, pnevmatike z manjšim kotalnim uporom. Omenimo še opremo za udobje in varnost. Mednjo sodijo štiri varnostne zračne blazine, varnostni zavesi, sistem za zaščito pri bočnem trku (SIPS), sistem na sprednjih sedežih za zaščito pred poškodbami vratu in hrbtenice (WHIPS), sistem dinamične stabilnosti DSTC, samodejna klimatska naprava, odličen avdio sistem, elektrika za stekli, ogledali, osrednja ključavnica, potovalni računalnik, večfunkcijski volan, samozatemnitveno ogledalo, dežni senzor, 16-palčna platišča, meglenki, tempomat.. Varčen in zmogljiv motor, le petstopenjski menjalnik Različice DRIVe pri Volvu poganja vedno enak, 1,6-litrski dizelski štirivaljnik z 80 kilovati (109 KM) in 240 njutonmetri navora. Moči mu, kljub skoraj 1,4 tone, kolikor tehta prazen C30, ne manjka. Motor vozilo zgledno pospešuje, teče kultivirano skozi celotno območje vrtenja, z veseljem se vrti tudi proti številki 5.000 vrt/min. Turbo luknja pod 1.600 vrt/min pa moti, motor nam je sprva kar nekajkrat pri speljevanju enostavno ugasnil. Neodzivnost »spodaj« moti tako pri počasnih vožnjah navkreber kot pri naglih speljevanjih v križiščih.Toda ta volvo zares zmore varčevati z gorivom. Regionalna omejitev 90 km/h pomeni v peti prestavi le 1.800 vrtljajev na merilniku in le dobre tri litre na 100 kilometrov, 130 km/h pomeni le pet litrov »na sto«. Bolj kot pričakovano nizko testno povprečje hvalimo najvišjo povprečno izmerjeno porabo, ki ni presegla osmih litrov. Že omenjena, daljša razmerja v petstopenjskem menjalniku omogočajo tiha in varčna križarjenja po avtocesti, zato razumemo, da se, varčevanje je bilo gotovo posredi, pri Volvu niso odločili za dodatno prestavo. Menjalnik teče gladko, lahkotno in natančno, zlahka pa prenese tudi bolj odločno (hitro) roko. Sistem start&stop deluje odlično, moč ga je tudi izklopiti. Pri ugasnjenem motorju omogoča energijo klimatski napravi, žarometom inradiu dodaten akumulator. Takoj, ko pritisnemo stopalki za sklopko, plin ali večkrat zapovrstjo tudi zavoro, pa motor vžge povsem nezamudno.

V vožnji – suveren, udoben, lahko tudi nič »eco«

Kadar vozimo skladno z »naravo« vozila, na avtocestah opazimo nizko raven hrupa v kabini, cenimo odlično smerno stabilnost. Na regionalkah (tudi na avtocesti, seveda) izstopajo nizki vrtljaji motorja in udobje, ki ga ne morejo izničiti niti udarne jame. V mestu pa, bolj kot skromen rajdni krog, včasih lahko pogrešamo parkirna tipala. Pogosto ugašanje in prižiganje motorja pred semaforji vliva dodatno in takoj občutno senzacijo, da smo »eco«. V kolikor preverjamo zmogljivosti dobro uigranega podvozja in vzmetenja, spoznamo, da je C30 v ovinkih zelo dolgo nevtralen, pretiravanja pa oznanja z nekritičnim zdrsom preko prednjih koles. V pomoč pri natančnem usmerjanju nam je tudi neposreden volan. Kadar postane prekritično, se diskretno, a učinkovito vmeša izklopljivi sistem za nadzor stabilnosti DSTC. Zavore omogočajo zgledne pojemke, občutek na pedalu je zmeraj dober. Enostavno sepozna, da je praktično enako podvozje kos tudi nekaj »številk« močnejšim agregatom.