Nova generacija Swifta je sicer doživela nekaj ne preveč drastičnih popravkov videza zunanjosti, ki dodajo svoje k prepoznavnosti, pri japonski znamki pa so se po načelu “ne popravljaj tistega, kar ni pokvarjeno” odločili za pot evolucije in optimizacije – tokrat predvsem na račun izboljšanih aerodinamičnih lastnosti in posodobljenega pogonskega sklopa. Podobnega načela so se držali tudi pri zasnovi kabine, ki še naprej na zadnjih sedežih omogoča dovolj prostora za kolena odraslih oseb ter pri tem ponuja spodobno in uporabno prostornino prostora v prtljažniku.
Dve desetletji “sodobnega” Swifta
Zgodba modela Swift se je pričela davnega leta 1984, ko je japonska znamka zagnala globalno prodajo modela Cultus, ki so ga v ta namen preimenovali v Swift. Do leta 2003, ko so iz proizvodnih trakov madžarskega obrata prišli zadnji primerki, sta bili v prodajnih salonih na voljo dve generaciji v treh karoserijskih izvedbah – tro ali petvratni kombilimuzini, štirivratni limuzini in dvovratnem kabrioletu. Prva generacija tega modela, ki je bila zasnovana za globalne trge, je bila predstavljena leta 2004 in je po oblikovalski plati pomenila precejšen odklon od videza prejšnjih generacij. Letos so pri Suzukiju predstavili že četrto generacijo “sodobnega” Swifta, ki je na voljo z novim 1,2-litrskim bencinskim trivaljnikom. Ta ob blago-hibridni podpori in posledično večji učinkovitosti sicer ne ponuja dinamičnih presežkov, a vseeno dovolj suvereno opravlja svojo nalogo – tudi na račun relativno nizke mase avtomobila. Verjetno bi si marsikdo zaželel tudi kakšno motorno bolj “popoprano” različico, s katero bi nadaljevali zgodbo izvedenk Sport, a se najverjetneje, tudi ali predvsem na račun strožjih okoljskih zahtev in vsesplošne racionalizacije, pri japonski znamki ne bodo odločili za ta korak.
Dolg seznam serijskih sodobnih pomagal
Pri japonskem avtomobilskem proizvajalcu so poskrbeli za obsežen seznam opreme že pri vstopni različici Comfort, zato pričakovano pri testnem avtomobilu z najvišjim opremskim paketom nisem pogrešil praktično nič. Širok nabor voznikovih pomagal že v osnovi vključuje precej sistemov, ki jih ne bi pričakoval pri vstopnem modelu tega segmenta – med drugim tudi aktivni regulator hitrosti in samodejni preklop med dolgimi in zasenčenimi lučmi. Seveda se tudi v tem primeru ni mogoče izogniti nadležnemu (kljub precejšnjemu številu fizičnih stikal ni možnosti direktnega izklopa), a na srečo ne preglasnemu piskanju raznih opozoril, ki so sedaj, glede na zakonske predpise, del standardne opreme vseh novih modelov v evropskih prodajnih salonih. S svojim delovanjem prijetno preseneti aktivni regulator hitrosti, ki posledično kar kliče po izbiri samodejnega menjalnika, a se ob prožnosti motorja odlično ujame tudi z ročnim menjalnikom.
Majhen, a dovolj prostoren
Čeprav glede na kompaktne zunanje mere nisem pričakoval prostorskih čudežev v notranjosti, Suzukijev mestni modelček preseneti z relativno prostornostjo kabine ob sicer ne prevelikem, a vseeno precej uporabnem prtljažniku. Brez utesnjenosti omogoča udobno potovanje tudi potnikom na zadnji klopi – ob meni ustreznem položaju voznikovega sedeža, mi je, ko sem se s svojimi 180 cm višine usedel na zadnjo klop, še vedno ostalo par centimetrov prostora med koleni in naslonom sprednjega sedeža.
Voznikov delovni prostor je zasnovan s pravšnjo mero ergonomije, saj so vsa stikala logično razporejena in na dosegu roke, lahko dosegljiv in solidno odziven pa je tudi osrednji zaslon na dotik, ki poleg infozabavnih funkcij omogoča upravljanje večine nastavitev avtomobila. Informacijsko-multimedijski sistem podpira brezžično zrcaljenje mobilnega telefona ob uporabi sistemov Android Auto in Apple CarPlay ter predvajanje različnih formatov glasbenih datotek, struktura menijev pa zagotavlja enostavno upravljanje in pregled nad različnimi funkcijami avtomobila in prikazi.
Nekaj graje si zasluži le slabša zvočna izolacija, saj je prevažanje v novem Swiftu (predvsem pri višjih hitrostih) precej hrupno. Za to sicer ni glavni krivec motor, ki tudi pri priganjanju v višje vrtljaje ne postane preglasen, temveč predvsem slabša zvočna zatesnjenost kolotekov, preko katerih se v notranjost prenaša hrup pnevmatik v stiku s cesto, svoje pa doda še vetrni piš pri višjih hitrostih.
Povsem zadostuje
Novi atmosferski trivaljnik z blago-hibridno pomočjo 12-voltnega sistema SHVS z integriranim zaganjalnikom/generatorjem in litij-ionsko baterijo, za katerega se pri Suzukiju pohvalijo s kar 40-odstotnim toplotnim izkoristkom, s svojimi 61 kW moči sicer ne ponuja eksplozivnih pospeškov, a kljub temu dovolj suvereno skrbi za pogon – v testnem avtomobilu po potrebi tudi vseh štirih koles. Prva stvar, ki mi je prišla na misel ob pregledu konfiguracije s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, je bila, da manjka še šesta prestava, a sem se tekom testnih voženj prepričal, da bi bila v bistvu povsem odveč. Prestavna razmerja so namreč določena tako, da kar najbolje izkoristijo zmogljivosti bencinskega agregata, zato tudi pri avtocestnih hitrostih motor ostane v optimalnem območju vrtljajev.
Poraba se je gibala okoli petih litrov bencina na sto prevoženih kilometrov in se na koncu ustalila pri 4,9 litra. Ob vožnji po avtocestnih omejitvah ali malenkost čez poraba ni nikoli presegla 5,2 litra, medtem ko se je pri kombinaciji mestne vožnje in vožnje po regionalnih cestah spustila tudi proti dobrim štirim litrom.
Manj dinamike za več udobja
Uravnoteženo podvozje v maniri preteklih generacij tega modela ponuja kompromis dinamike in udobja, ki pa se v tem primeru prevesi v dobro slednjega. Rezultat je več nagibanja ob želji po hitreje odpeljanih ovinkih, kar pa sicer ne vpliva preveč na stabilnost vožnje. Podvozje v kombinaciji s 16-palčnimi pnevmatikami učinkovito duši tresljaje, zato je vožnja dovolj udobna tudi na slabših cestnih podlagah, ki jih je žal na slovenskem cestnem omrežju vsak dan več. Ravno prava nastavitev trdote volana – ta ponuja dobro povratno informacijo glede stika s cestno podlago – zagotavlja občutek nadzora nad vožnjo v vseh situacijah, 14-centimetrska oddaljenost od tal pri štirikolesno gnani različici, ki smo jo imeli na testu, pa poskrbi, da tudi vožnja po manj urejenih makadamskih cestah poteka brez pretiranih skrbi glede poškodb spodnjega dela vozila.
Zanimiva alternativa
Swift tudi v novi generaciji uspešno nadaljuje zgodbo mestnega avtomobila in ostaja eden od redkih modelov tega segmenta z možnostjo štirikolesnega pogona. Pri japonski znamki so poskrbeli za dobro opremljenost že pri vstopnem modelu, s svojim igrivim značajem, prepoznavnim videzom in uporabnostjo pa predstavlja zanimivo izbiro, če se odločate za nakup vozila v tem segmentu.
Avtomobilizem.com (Besedilo in foto: Matjaž Zupančič.)
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Z iskrico igrivosti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
13,6 do 100, 160 km/h za 20 000€. Škoda, nekoč je to res bil zanimiv malček.
po drugi strani pa – poraba cca5,0, allgrip in polno opremljen pa potem hitro ni nobenega zraven.
Seveda ne, žalostno je, da smo se (si) očitno navadili na visoke cene.
Objektivno, kaj ti preostane, kot to, da se navadiš na take cene?
Seveda, lahko smo žalostni glede tega, lahko druge “obsojamo”, da so se kar sprijaznili, ampak na koncu se bomo vseeno morali sprijazniti.
Lahko pa preskočimo “žalovanje” in obsojanje drugih, se sprijaznimo s cenami in – živimo dalje!