Daj petko!

Smisel absurda

Na začetku tokratnega druženja z najnovejšim športno aktivnim modelom X5, ki ga je v roke vzelo hčerinsko podjetje BMW M GmbH, zadolženo za dodaten »doping« bavarskih vozil, sem se velikokrat spraševal, kakšen smisel sploh ima tlačiti v terensko vozilo tolikanj zverinsko dirkaško motorizacijo. Saj je 575 dirkalnih »konjev«, ki jih zagotavlja že iz modela M5 poznani 4,4-litrski osemvaljnik z dvema različno velikima turbo polnilnikoma z dvojno spiralo, ležečima na toplem med obema vrstama valjev (kar ima za posledico, da je odziv na ukaze voznika hipen), v vsakdanjih prometnih situacijah povsem nemogoče izpustiti na pašo. Nenazadnje bi dvotonski višje nasajeni monstrum tudi na kakšnem bližnjem dirkališču, kjer bi sicer prišle do izraza prav vse njegove zmogljivosti, zgledal kot bodybuilder na biatlonskem tekmovališču – rahlo bizarno.

A že takoj po pritisku na gumb za zagon so tovrstna vprašanja izpuhtela hitreje od grških evrov. Pri čemer je že sama bobneča melodija osemvaljne mojstrovine, ki spominja na grgranje luksuznega gliserja (a je kasneje med vožnjo za odtenek malce bolj decentna, kot bi morda pričakovali), dala slutiti, da bi lahko BMW-jev oklepnik ugnal v kozji rog tudi marsikateri športno dirkaški kupe.

Nenazadnje se lahko novi X5 M, s pomočjo serijskega sistema Launch Control (menjalnik v ročnem režimu v prvi prestavi, leva noga tišči stopalko zavore, desna pa do konca stopalko za plin), požene od 0 do 100 km/h v zgolj 4,2 sekundah, kar je ekvivalentno pospešku strupenega Lamborghinija Gallarda LP550-2 Spyder! Za prenos vse te brutalne moči in navora (najvišja vrednost je kar 750 Nm pri 2.200 do 5.000 vrt/min!) na cestišče skrbi izvrsten in bliskovito delujoč 8-stopenjski menjalnik M Steptronic s sistemom za dodajanje vmesnega plina med prestavljanjem navzdol, pri čemer v najbolj športnem samodejnem (ali ročnem) režimu poskrbi za konkretne sunke v ledvice potnikov.

Štirikolesnost pogona, ki pri Bavarcih sliši na ime xDrive, je zatorej skorajda že nujno potrebna. Pripomore, da se avtomobil oprijemlje cestišča kot Erjavec (kateregakoli) ministrskega stolčka, a še vedno dovoljuje tudi delček igrivosti, pri čemer medkolesna varnostna elektronika posega v dogajanje še dovolj vljudno. Vseeno pa velja opozorilo, da med potencialnim iskanjem fizikalnih meja vsemogočne čudežnosti le ne pričakujte!

Manifestacija

Če vseeno kdo domneva, da tolikšna terenska »krava« ponuja podobne vozne užitke, kot kakšen takisto krepak športni bolid (zgolj za primerjavo: Ferrari California se ponaša s podobno nazivno močjo ter pospešuje od 0 do 100 km/h v 3,6 sekundah), bo rahlo razočaran. Novi X5 M, pa četudi deluje manj okorno težaško kot njegov predhodnik, med dinamičnejšimi ekskurzi nikakor ne more zakriti svojega terenskega porekla. Nenazadnje je s svojimi 2,3 tonami za kaj takega absolutno pretežak, njegovo težišče pa je, kljub 20 milimetrskemu zniževanju, še vedno nameščeno previsoko.

Pa saj si človek (beri: Rus, Kitajec, šejk, tajkun) ne kupi omenjenega terenskega vozila, da bo z njim skrbel za povečano porabo dramina (beri: tablete proti slabosti) pri sopotnikih, pa četudi se lahko pohvali s filigransko natančnim volanskim mehanizmom, ki voznika kar kliče k serpentinskemu rodeu. A bodo ostali potniki vseeno zadovoljnejši ob vklopu udobnejšega načina (tristopenjska nastavitev blažilnikov, volana in plina), pri čemer bodo lahko dodobra uživali v izjemno relaksacijski vožnji in se obenem navduševali nad bogastvom prestižnih doplačilnih dodatkov (nočna vidljivost s pomočjo IR kamere, info-zabavni sistem za zadaj sedeče, ozvočenje Harmann Kardon …).

Kakorkoli že, ob vsem tem je le potrebno vedeti, da je tovrstna igrača namenjena več ali manj manifestiranju znanja bavarskih inženirjev, s čimer precej uspešno dvigujejo imidž znamke ter obenem skrbijo za precej nemiren spanec konkurence. S tem pa posledično dosežejo, da ima marsikateri lastnik vozila BMW tisti neopisljiv občutek, da se vozi s tehnološko superiorno avtomobilsko znamko. Nekako približno tako, kot pri nadobudnih smučarskih rekreativcih, ki kupujejo dilce švicarske znamke Stöckli, saj se je na njihovih tekmovalnih modelih dričala tudi olimpijska zmagovalka, Mazejeva Tina.

Daj petko!

»Dajte mi petko. X petko. In sicer M verzijo!«. Verjetno bi na ta način potekal pogovor s trgovcem v bližnjem salonu BMW, če bi danes izbiral svoj najbolj idealen štirikolesnik in bil ob tem limitiran na možnost le enega vozila. Pri čemer bi vsaj malce pogledoval še k najbližji dirkaško-terenski konkurenci, ki se kaže v Porscheju Cayenne Turbo S (570 KM), Mercedes-Benzu GLE 63 AMG S (585 KM) ter Range Roverju Sport SVR (550 KM).

Novi BMW X5 M namreč predstavlja skorajda idealno simbiozo družinsko uporabnega vozila, ki se lahko pohvali s familjarno uporabnim, več kot 600-litrskim prtljažnikom, in športno dirkaškega bolida, ki ponuja svojevrstno doživetje svobode in moči. Ter je obenem s svojo zunanjo pojavo še dovolj decenten (pri čemer zgolj nekateri posamezni detajli – v podobi drugače oblikovanih odbijačev, modro obarvanih zavornih čeljusti ter dodatnih zračnikov – izdajajo, da gre za strupeno M verzijo), kar pa se lahko izkaže v teh turbulentnih časih tudi za precejšnjo prednost.

Njegova zunanjost je namreč še vedno dovolj nevsiljiva, da fovšljivi sosedje ne bodo brž opazili, da gre za različico, ki je kar sto evrskih tisočakov (!!!) dražja od bolj plebejskih verzij. Pri čemer bodo zgolj najbolj fanatični poznavalci modelov znamke opazili, da gre za različico, ki je vredna natančno toliko, kot adaptirana 270 m² velika družinska hiša v okolici Zbiljskega jezera (beri: osnovni model cca. 155.000 evrov, tokratni testni primerek pa 183.000 evrov).

Žal za lastništvo omenjenega vozila zaenkrat nimam rešenih vseh »eksistenčnih pogojev«, ki med drugim zapovedujejo tudi lastno naftno vrtino (najmanjša relacijska poraba je bila med testom 14,5 l/100km, med priganjanji pa je narasla na bizarnih 26 l/100/km), zato se potihem bojim, da bi mi trgovec v bližnjem salonu BMW v nadaljevanju najinega pogovora lahko ponudil zgolj visoko dvignjeno razprto dlan ter mi dal … »high five«*.

Tekst: Chan. Foto: Gašper Pirman

* petko (angleški slengovski izraz)