Nič več jezna ptička
In ker so se želeli pri BMW-ju na vsak način distancirati od kakršnikoli asociacij na jezne ptičke, žalostne kužke ter skremžen otroški obrazek, potem ko je pogoltnil muho, so tokratno transfiguracijo zunanjosti vzeli precej resno. Ter dodobra redizajnirali sprednje in zadnje luči ter jih oblikovno (vsaj deloma) približali seriji 2, pri čemer sta sprednja žarometa postala manj trikotna, zadnja pa manj kvadratna. Zgolj najbolj pozorni pa bodo opazili še rahlo preoblikovan sprednji odbijač z večjimi odprtinami za zračenje. A da ne bo pomote – serija ena s tem nikakor ni doživela kakšne drastične spremembe, vseeno pa po njej deluje za odtenek bolj skladno in (če želite) tudi bolj všečno.
Bistveno manj dela z renovacijo so imeli bavarski oblikovalci v notranjosti, saj (roko na srce) niti ni bilo potrebe po kakšnih ekstremnejših posegih. In da bi povsem upravičili pojem »facelift«, so najmanjšemu modelu v paleti namenili malce več kvadratnih centimetrov kroma ter črno lakirane plastike, ki menda spominja na klavirje. Rahle spremembe je bil deležen še radijsko-navigacijski sistem, ki se lahko sedaj pohvali s serijskim upravljalom iDrive ter, takisto kot trikrat cenejši Renaultov Clio, z znanjem slovenskega jezika.
Hvalevredno je, da sta po prenovi domovinsko pravico med serijsko opremo (končno!) pridobila avtomatska (sicer zgolj enoconska) klimatska naprava ter dežni senzor. Malce manj pa, da je potrebno še vedno vleči dodatne evre iz denarnice za samoumevnosti, kot so multifunkcijski volan, voznikov naslon za roko, sprednje meglenke, zadnji parkirni piskači ter tempomat – pri čemer omenjene »malenkosti« kaj hitro nanesejo dobrega tisočaka in pol (paket Advantage).
Žal pa tokratna prenova še vedno ni odpihnila precej štorastih vzvodov za nastavitev sprednjih sedežev, pri katerih je za dvig sedeža potrebno privzdigniti tudi svojo zadnjico – a pri bavarskemu proizvajalcu poznajo kar 992 razlogov, kako omenjeno pomanjkljivost elegantno odpraviti z električno nastavitvijo. Nepozabni 1.451 evrov dragi krvavo rdeči usnjeni sedeži v tokratnem testnem primerku, ki sicer povsem nehote spominjajo na sedala v kinu Komuna, pa so že stvar osebnega okusa.
Modifikacija
BMW-jeva serija ena se lahko tudi po tokratni »kozmetiki«, ki se je zgodila dobra tri leta od predstavitve, še vedno pohvali, da gre za enega najbolj zabavnih avtomobilskih modelov v svojem razredu. S svojim izjemno komunikativnim volanskim mehanizmom, ki dobesedno bere voznikove želje, ter odlično uglašenim podvozjem z idealno porazdelitvijo mase med prednjo in zadnjo premo, pa še vedno dosega skorajda nedosegljive standarde v segmentu C. Voznikom zagotavlja cestno »veselico« tudi precej unikaten zadenjski pogon, ki pa se bo na žalost najbolj pravovernih ljubiteljev modro-belega propelerja verjetno povsem izgubil v naslednji generaciji (z označbo G), saj bodo uporabili novo platformo UKL 1, ki je namenjena spredaj gnanim vozilom (Active Tourer, prihajajoči X1).
Tokratni testni eksemplar se je ponašal z vsekolesnim pogonom xDrive, pri čemer velja ravno model 118d za najcenejše štirikolesno gnano vozilo v celotnem naboru münchenskega proizvajalca. Omenjeni pogon bo tako navduševal voznike, ki ne marajo neprijetnega opletanja zadka na spolzkih voziščih in se želijo voziti »kot po tračnicah« v vseh vremenskih pogojih. A so pri proizvajalcu vseeno dopustili nekaj (varne) zabave, pri čemer je že ob malce bolj grobih pretiravanjih moč doživeti nekaj prekrmarjenih občutkov, medkolesna elektronika pa v dogajanje ne posega niti prehitro niti pregrobo. Rahlo kritiko so si zaslužile le serijske Bridgestonove pnevmatike, ki niso v najboljšem sozvočju z BMW-jevim podvozjem in (pre)hitro pokažejo svoje meje.
Malenkostne modifikacije je bil deležen tudi dvolitrski turbodizelski agregat, ki se sedaj pri izvedenki 118d ponaša s sedmimi »konjiči« več (beri: 150 namesto 143) ter takisto vrednostjo navora, ki pa je po novem na razpolago pri nižjih motornih vrtljajih. A ker je moč najti prav v vsaki pravljici nekaj grenkobe, zna tudi pri tokratni BMW-jevi »pravljični« kombinaciji motorja in štirikolesnega pogona, ki sicer velja za eno najbolj optimalnih in vsakodnevno uporabnih, vsaj malce zagreniti dejstvo, da je ni možno spariti z menjalno avtomatiko. Voznik pa je »prisiljen« uporabljati natančen in zadovoljivo hiter ročni menjalnik.
Chanometer
Kozmetično preobražena enka sicer tudi po tokratni prenovi ne bo izvabljala krikov navdušenja zaradi svojega zunanjega pročelja, a še vedno dodobra prepričuje s svojo tehnično izjemnostjo, ki krati spanec konkurenčnim inženirjem v Stuttgartu in Ingolstadtu.
S svojo ceno, pri čemer tudi pri 40 tisočakov dragem vozilu še vedno manjkajo ksenonski žarometi, zadenjska kamera ter sprednji parkirni senzorji, zna ustvariti pri marsikateremu zavistnežu tisti prepoznaven izraz na obrazu, ki je na moč podoben liku prašička iz igrice Angry Birds.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Preobražanje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
@PsyOps: fotografije BMW-ja so bile posnete pri stari betonarni Obrije v Jaršah. Malce se je vidi tudi s severne obvoznice. Lp.
Platišča mi od blizu niso ravno najlepša, a slike so izjemne. Kje pa je bilo to posneto, če ni skrivnost?