Zunaj je oblikovno četrti Sportage naredil korak naprej, a če so Kie v primerjavi s Hyundaiem doslej delovale praviloma bolj dinamično in agresivno, sta se ti vlogi, vsaj v mojih očeh, pri zadnji nakladi Tuscona in Sportagea obrnili. Danes mi namreč deluje prvi zrelejši, bolj dinamičen in »nabildan«, drugi pa, vsaj v nos, nekako zmedeno, nedodelano. No, ker je okusov toliko kot je opazovalcev, seveda dopuščam možnost, da je komu izmed vas Sportage vendarle bolj všeč kot Tuscon, s čimer ni seveda popolnoma nič narobe.
Z evropskim vplivom
Pri oblikovanju novega Sportagea je, tako kot pri praktično vseh zadnjih Kiah in Hyundaijih, sodelovala tudi evropska oblikovalska ekipa. Posledično deluje oblikovanje notranjosti všečno in tudi povsem na ravni evropskih tekmecev. Rahlo izjemo predstavlja samo dokaj skromna notranja barvna kombinatorika, kjer evropski tekmeci praviloma še naprej prednjačijo. Moram pa reči, da je všečnost samega oblikovanja notranjosti pri vseh sodobnih Kiah več kot uspešno izpodrinila nekdanjo sivino in korejsko duhamornost, ki sta pestili Kie ne tako zelo dolgo nazaj.
Prostorno
Že res, da je tretja generacija Sportagea, ki sem jo vozil pred štirimi leti, imela nameščeno strešno okno, ki mi je onemogočalo normalno sedenje. Novinka je na tem mestu naredila občuten korak naprej, saj je prostora tako spredaj kot tudi zadaj toliko, da sproščenega sedenja ne bi smela ogroziti niti morebitna izbira strešnega okna. Vse hvale je vredna tudi vzdolžna prostornost zadaj, ki ravno tako z lahkoto pokrije vse potrebe po kolenskem prostoru za odrasle potnike.
Tako kot prej, je tudi zdaj za splošno ergonomijo v Sportageu dobro poskrbljeno. Vsa stikala so na dosegu roke in tam, kjer jih človek išče oziroma pričakuje. Dodatno so stikala tudi logično in pregledno združena ter razporejena v podsklope, tako da je Sportage tudi s tega stališča kar najbolj prijazen do uporabnika.
Čistejši
V osnovi je 1,7-litrski turbodizel zdaj že stari znanec, a so ga bili zaradi zaostrenih emisijskih zahtev prisiljeni nekoliko dodelati. Bistvena razlika je zmanjšano kompresijsko razmerje (1:15,7 namesto 1:17,0), ki omejuje predvsem tvorbo dušikovih oksidov. Pod črto je motor ohranil največjo moč 85 kilovatov, a pridobil dodatnih 20 njutnmetrov navora.
Ob skromnejši lastni masi avta je novi Sportage hitrejši do stotice.
Prve tri prestave so sicer enako preračunane kot prej, a so zato četrta, peta in šesta težje. Ob skromnejši lastni masi avta je novi Sportage hitrejši do stotice, največja hitrost pa ostaja praktično nespremenjena. Težja 4., 5. in 6. prestava poskrbijo za počasnejše vrtenje motorja, kar ponovno ugodno vpliva na porabo plinskega olja. Kar se mi zdi ob vsem tem še najpomembnejše, pa je, da je celotno delovno območje motornih vrtljajev tudi dejansko na voljo – nekaj, kar leta 2012 za Sportage 1.7 CRDi ni ravno držalo.
Odličen partner
Zelo prepričljivo nastopa Sportage tudi na cesti. Korejci sicer zagotavljajo, da je novinec tudi bolj dinamičen, a sam na tem področju nisem zasledil bistvenega napredka. Podobno sam tudi nisem opazil bistvenega izboljšanja povratne povednosti volana, četudi naj bi vsled slednje Korejci spremenili koncept servoojačitve volana s tako imenovano bolj neposredno rešitvijo – električen servomotor deluje neposredno na zobato letev in ne več na volanski drog. Vsekakor se pa strinjam, da je udobje v vožnji, vključno z zvočno izolacijo potniškega dela, še naprej na zelo visoki ravni. Po tej plati se Sportage izkaže kot odličen partner tudi na daljših poteh.
Ja, vendar …
Četudi je četrta generacija Sportagea dejansko izboljšana na prav vseh področjih, pa lastnikom tretje generacije modela ne svetujem brezglave menjave. Ja, novinec je nedvomno boljši od predhodnika, vendar je dejstvo, da je tudi predhodnik presneto dober paket avta, ki sem mu osebno, pa še to samo, če je bil opremljen s strešnim oknom, še daleč najbolj zameril skromno odmerjen prostor za glave potnikov.
Namig
Ravno zato, ker je že predhodnik presneto dober avto, se bo moral povprečni uporabnik dejansko presesti neposredno iz enega v drugega, da bo opisane izboljšave začutil in posledično lahko tudi cenil v takšni meri, da bo videl smisel v menjavi za novejši model. Če si lastite še starejšega Sportagea ali kateri drug avto in resnično razmišljate o novem kompaktnem cestnem terencu, pa je novi Sportage nedvomno vreden vsega razmisleka. Še moj namig: pri Kii morajo počistiti zalogo starih Sportageov, zato verjamem, da obstaja kar velika verjetnost zelo ugodnega nakupa poponoma novega Sportagea tretje generacije.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
15 komentarjev za "Prav vse"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Te dni v BTC Lj CityPark avla pred interSparom na ogled MAX opremljen model!!! Vreden ogleda.
Edina objektivna in neverjeno-obsežno-izpostavljena stvar je, da ima 7-letno garancijo, Za vsako ceno. Vse ostalo je stvar okusa.
Ja, KIA ima res 7-letno garancijo vendar z omejitvijo do 150k km. Za nekoga, ki dela letno dosti kilometrov (tudi sam se štejem mednje) je primernejša Hyundaijeva 5-letna garancija brez omejitve km. Saj izračun je sila preprost: Pri 30k letno si na istem, za manj km je primernejša KIA, za več pa Hyundai. Se na koncu strinjam, da kupiš tisto kar ti je bolj všeč pa vendarle tipičen kupec Hyundai-ja / KIE je precej bolj racionalne narave kakor emocionalne (seveda so izjeme) in vsaka takšna razlika v ceni, ki trenutno ni majhna, lahko prevesi tehtnico na eno ali drugo stran. Sploh pa ob dejstvu, da gre za enako tehniko kar zopet racionalni kupci veliko bolj upoštevamo oz. zaznamo kakor emocionalni…
173 km/h,mater je počasen.Ne vem,meni se zdi predrag,saj sem kupil tisto,kar se mi zdi boljše,ampak,ok,nista slaba ta dva sestrska korejca.
Meni osebno se pa ni zdel nekako tih (zvočno izoliran), čeprav sem vozil 2.0 185KM. Nekako tisti road noise še vedno ostaja. Ni slab avto, drag, a sam ga ne bi kupil. Nikoli.