Testi

Renault Clio R.S. Monaco GP – Albert

Poraba 10,0 l/100km Največja hitrost 225 km/h Cena 25.260 eur
Plusi
  • motorne zmogljivosti
  • vozne lastnosti
  • R.S. Monitor
  • volanska komunikativnost
  • Launch Control
Minusi
  • fiksni obvolanski prestavni ročici
  • prekratek sedalni del sprednjih sedežev
  • nezanesljiv avdio-navigacijski sistem
  • preveč decentna zunanjost in notranjost

Športni Clio R.S. v »monaški« preobleki deluje kot princ Albert II Grimaldi, sin Rainierja III. in slavne ameriške igralke Grace Kelly. Lahko se pohvali s precej prominentnimi predniki in kjerkoli se pojavi, se za njim marsikdo ozre, nekateri pa bi se z njim celo radi slikali. Le pri vrhunskem športnem udejstvovanju ga ne smemo preveč resno jemati!

Softy?

Pri Renaultu so nas že navadili, da od bencinskih hlapov rahlo zasvojeni inženirji iz njihovega športnega oddelka v Dieppu (Normandija), prav vsako generacijo mestnega Clia preobrazijo v malo dirkaško raketo. Športne »hot hatch« različice, ki imajo s civilnimi različicami Renaultovega modela (ki se sicer lahko na Slovenskem že vrsto let pohvali z največjim številom takšnih in drugačnih registracij) skupno zgolj formo, pa so vedno znale ponuditi tudi kanček pristnih dirkaških užitkov.

A pri zadnji generaciji športne različice Clia R.S. dobiš nek neopisljiv občutek, da so Renaultovi inženirji med njegovim razvojem zaužili prevelik odmerek estrogena ter R.S.-a le malce preveč pomehkužili. Pa najsi gre že za malce preveč decentno zunanjost »družinskega« petvratnika, ki se s svojimi dodatki ne razlikuje kaj preveč od bolj »plebejskih« različic. Tako ga lahko nepoznavalec brez težav zamenja tudi s kakšno 125 »konjev« šibkejšo verzijo, ki se zna pri opremskih paketih Techno Feel ali Dynamique kititi z nizkopresečnimi pnevmatikami in podobno mikavnimi večbarvnimi karoserijskimi dodatki.

Spomenik

Pri Renaultu smo tudi že dodobra navajeni, da svoje »posebne« dogodke obeležujejo skorajda tako radi kot pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Zatorej na vsake toliko časa ponudijo pri svojih obstoječih modelih omejene serije, pri katerih v večini primerov želijo počastiti lastne avto-moto športne dosežke. Tako tudi pri najnovejšemu Cliu R.S. ponujajo posebno serijo Monaco GP, pri kateri vrli Francozi obeležujejo svoje dirkaške uspehe na Veliki nagradi Formule ena, ki so se zgodili v drugi najmanjši državi na svetu, kjer živi več kot 18.000 prebivalcev na kvadratnem kilometru.

Serija Monaco GP se tako ponaša z mikavno biserno belo barvo karoserije, katero razbijajo kontrastni črni vstavki (streha, platišča, ogledala, difuzor) ter ponuja v svoji notranjosti celo kanček prestiža z ustrojenimi živalskimi kožami na sedežih – pa četudi zna slednji dodatek s svojo drsečo površino zbujati kanček dvoma. A kljub temu prednja sedeža ponujata med preganjanji po serpentinah dovolj bočnega oprijema, zaželel sem si zgolj za odtenek daljši sedalni del.

Podobno kot večji brat Megane R.S., ponuja tudi novi Clio R.S. doplačilni sistem R.S. Monitor, ki prikazuje različne podatke (pospešek od 0-100 km/h, navor in moč motorja, kot zasuka volana, temperatura olja, sklopka pri menjalniku, ipd). A omenjeno »igračarijo« navdušeno spremljaš, podobno kot petletni otrok majhnega kužka, le na začetku, kasneje pa povsem pozabiš nanjo.

Nedeljski dirkač

Renaultov športni oddelek nas je tudi že dodobra razvadil, da so pri svojih športnih različicah precej vestni in, v tehničnem smislu, ponudijo izvrstne izdelke. A če so bile dosedanje športne različice Cliov vedno dokaj brezkompromisne in vsaj malce dirkaško prvinske, imaš pri zadnji generaciji R.S.-a vseskozi podobno sterilen občutek, kot pri gledanju novodobnih razgaljenih lepotic v Playboyu – sicer popolnoma nič ne manjka, a enostavno veš, da to le ni tisto pravo!

»Monaška« verzija Clia R.S., ki je bila javnosti prvič predstavljena na letošnjem salonu v Ženevi, pri mehaniki ne prinaša nobenega dodatnega »sladkorčka« napram običajnemu R.S.-u. Že poznani 1,6-litrski turbobencinski motor (MR16DDT), katerega osnova je bila prvič predstavljena leta 2010 v Nissanu Juke (Clio ima manjšo turbino), sicer navdušuje z zelo zveznim vlečenjem vse do rdečega vrtljajnega območja ter se lahko pohvali z zelo prepričljivimi performansami. A je primerjalno s prejšnjim 2,0-litrskim atmosferskim motorjem za odtenek manj odziven in zvokovno manj prepričljiv.

Playstation zabava

Pri najnovejši generaciji R.S.-a hkrati dobiš občutek, da so imeli Renaultovci pri načrtovanju prvenstveno v mislih »generacijo Playstation« – mladce, ki se sicer želijo neizmerno zabavati, a pri tem nikakor tvegati. Tako avtomobil tudi z doplačilnim podvozjem Cup, ki ga dodatno zniža za 3 mm in mu doda bolj toge vzmeti (sprednje za 27% in zadnje za 20%), nikakor ne ponuja »udobja« povprečnega lojtrnika za prevoz sena, zaradi česar bi potniki kasneje doživljali postkomocijski sindrom, temveč vseskozi ostaja presenetljivo udoben.

A še največ diskutabla ponuja samodejni dvosklopčni menjalnik EDC, ki mu sicer med običajno vožnjo ni moč ničesar očitati, saj je dovolj uglajen in zadovoljivo hiter. Vendar pa postane že med hitrejšim priganjanjem za odtenek prepočasen ter na trenutke tudi rahlo neodločen pri iskanju prave prestave. Deloma sicer pomaga preklop v režim Sport (ki poleg karakteristik menjalnika spremeni tudi trdoto pedala za plin in volana), vendar prevečkrat vztraja v visokih motornih vrtljajih. Dirkaški navdušenci bodo zato raje prestavljali ročno (v ročnem režimu je moč preklopiti v dirkaški način Race, ki izklopi vsa elektronska pomagala), a bodo med ostrejšimi ovinki preklinjali nad prekratko izračunano drugo prestavo, kakor tudi nad fiksnima obvolanskima menjalniškima ročicama, ki se ne premikata skupaj z volanom.

Ker pa Renaultovci nikakor ne želijo tvegati, da bi se »Playstation generacija« med vožnjo preveč razvnela, so novega R.S.-a opremili z izvrstnim zavornim sistemom, katerega pa tokrat niso poiskali na Brembovih policah, temveč so ga preprosto odmontirali z Lagune V6.

Chanometer

Monaški princ Albert se je kar petkrat uvrstil na zimske olimpijske igre, na katerih je tekmoval v bobu dvosedu in štirisedu, vendar pa nikdar ni dosegel kakšnega posebej odmevnega rezultata. In kljub temu, da je moral skupaj s svojo ekipo doseči zahtevno mednarodno normo, ki mu je omogočila nastop na najprestižnejšem zimsko-športnem tekmovanju, pa bi mu sam zaupal zgolj to, da me po ledeni stezi zapelje s turističnim taksi bobom. A je hkrati potrebno vseeno priznati, da je že samo s svojo pojavo pripomogel k izjemni promociji tega športa.

Najnovejši Clio R.S. na nek način deluje precej podobno. Z njim sicer ni moč dosegati rekordnih časov po dirkališču, a še vedno skrbi za odlično reklamo znamke Renault.

Več o Cliu RS pa na uradni strani.

Tekst in foto: Chan

Rezultati testa

  • Pogonski sklop
    Turbobencinskemu motorju, ki lepo zvezno vleče že iz nižjih vrtljajev, ni moč prav nič očitati, dvosklopčni samodejni menjalniki pa znajo biti prepričljivejši že pri bistveno manj športnih avtomobilih.
    9
  • Notranjost
    Petdeset odtenkov sive, kjer pa pridih erotičnosti odkriješ zgolj na športno oprijemljivih sedežih, ki tokrat niso z Recarovih polic.
    8
  • Opremljenost
    Usnjene sedežne oplate iz paketa Monaco GP bi zamenjal za ksenonsko osvetljevanje cestišča, za priganjanje med ovinki povsem nepotrebno ogrevanje sedežev pa za izdatno zadnjično … hlajenje.
    8
  • Vozne lastnosti
    Kljub športnejšemu podvozju Cup bi znal biti na dirkališču še vedno za odtenek preveč pomehkužen. A bo všečen med običajnimi vsakodnevnimi prevozi, ko živi vsebini ne bo pretresel vseh kosti. Odličen volanski mehanizem!
    9
  • Gospodarnost
    Že med povsem običajnimi vsakdanjimi potepanji je le stežka moč dosegati porabo pod 9 litri. Pa saj za vraga ne kupiš športnega Clia R.S. zato, da bi zganjal varčevalne ukrepe!
    7
  • Zmogljivost
    Čeprav so občutki med vožnjo v novem R.S.-u malce varljivi, saj nikdar ne deluje podivjano ali pa, bog ne daj, celo zblaznelo, so njegove performanse zelo, zelo prepričljive. Vprašajte bližnjo policijsko kontrolo!
    9
  • Sklep
    Zadnja verzija Clia R.S. je v »monaški« preobleki postala sodoben »hot-hatch« metroseksualec, katerega bomo večkrat videli pred dizajnerskimi trgovinicami, kot pred dirkališči.
    8.3

Tehnični podatki vozila

cena testnega vozila (€) 25.260
dolžina × širina × višina (mm) 4.063 x 1.732 x 1.448
dovoljena masa vozila (kg) 1.711
emisija CO2 (g/km) 144
garancija (splošna/prerjavanje/mobilna) 2(5)/12/2
gibna prostornina (cm3) 1.618
kompresija (1:) 9,5
masa praznega vozila (kg) 1.204
medosna razdalja (mm) 2.589
menjalnik/pogon 6-stopenjski dvosklopčni / spredaj
največja hitrost (km/h) 225
največja moč (kW/KM pri vrt/min) 147/200 pri 6.000
največji navor (Nm pri vrt/min) 240 pri 1.750
namestitev motorja spredaj prečno
napake med testom
obračalni krog (m) 10,9
osnovna cena vozila (€) 23.590
pnevmatike 205/40 R18
poraba goriva na testu (l/100 km) 10,0
poraba goriva po ECE (l/100 km) 8,1/5,1/6,3
pospešek 0-100 km/h (s) 6,7
prostornina posode za gorivo (l) 45
prostornina prtljažnika (l) 300-1.146
število valjev/ventilov 4/16
vrsta motorja turbobencinski
vrtina × gib (mm) 79,7 x 81,1
zavore spredaj/zadaj kolutne hlajene (320mm)/kolutne (260)
Prikaži več Skrij

Mnenja uporabnikov

Napiši prvo mnenje!


 
Ford Tourneo Connect 1.6 TDCi Titanium – Kapel’ca
BMW 118d xDrive – Logično