Tretjič
Z Vitaro sva se tokrat spoznavala že tretjič. Prvič se mi je predstavila na slovenski predstavitvi. V številnih barvnih odtenkih sem ”ujel” tisto z nameščenim atmosferskim 1,6-litrskim bencinskim agregatom VVT, ki je svoje delo sicer opravil zadovoljivo, a se je videlo, da ni povsem dorasel vse hujši konkurenci.
Drugič se je zgodba vrtela okrog ”Fiatovega” 1,6-litrskega dizla, z njim v Vitari sva se spoznavala ob prvem resnejšem testu, kjer se je izkazal za odlično varčno izbiro, a se je končna cena dvignila nad pričakovanja.
Zdaj je, prav na koncu, kot češnja na vrhu torte, prišel še najnovejši motorni produkt: 1,4-litrski prisilno polnjen bencinski agregat BoosterJet. Prihod prostorninsko malega, a zmogljivega agregata je zelo dobrodošel prispevek k motorni vsestranskosti, saj je bila do sedaj, če smo čisto pošteni, edina prava izbira ravno dizelski agregat.
Razvit v hiši
BoosterJet je s to delovno prostornino prvič na voljo ravno v Vitari, ki predstavlja nov začetek za Suzuki. Deveti največji proizvajalec vozil na svetu se po treh generacijah z novo Vitaro vrača v preteklost. Ne s tehnologijo, temveč dimenzijsko in namensko. Oznake Grand, ki je krasila drugo in tretjo generacijo, ni več, dimenzijsko pa se novinka vrača h koreninam, saj je podobno velika kot prva generacija, s pomočjo štirikolesnega pogona pa se predstavlja kot zmogljiv terenec. Po skoraj letu dni je v ponudbo končno prišel tudi povsem nov bencinski agregat, ki je prisilno polnjen, proizvede 103 kilovate moči in ima do 220 njutnmetrov navora.
Inženirji so za boljše delovanje izpopolnili delovanje omejilnega oziroma ”bypass” ventila, ki se zapre ob močnejšem pritisku na stopalko za plin in s tem poveča polnilni tlak. Ob normalni uporabi ostaja odprt ter s tem zmanjša izgube pri pretoku plinov, skupaj pa sistem prinaša večjo moč, ko jo uporabnik rabi, in manjšo povprečno porabo v običajnih razmerah. Posebej razvita turbina deluje pod tlakom 1,1 bara in je nameščena neposredno na glavo valja, združena z izpušnim zbiralnikom na glavi motorja. Suzuki je izbral takšen sistem predvsem zaradi zmanjševanja turbo luknje.
Teorijo na stran
Vitara tehta le 1.210 kilogramov, s čimer skorajda osmeši svoje tekmece, povrh tega pa je opremljena še s štirikolesnim pogonom Allgrip, ki ga Juke, 2008, Captur in ostali tekmeci ne premorejo. Še najbolj se ji približata dva manj pričakovana konkurenta – Ssangyong Tivoli in Dacia Duster.
Rezultat naštetih tehničnih značilnosti je poskočen mali križanec, ki postreže z vsem navorom že od 1.500 vrtljajev naprej. Udarec v hrbet ni gromozanski, a v zameno nudi zvezno pospeševanje vse do rdečega polja, pridobivanje hitrosti je presenetljivo hitro, zato zna postati tudi prehitro.
Kljub temu, da je Vitara križanec, je vožnja z njo zabavna, BoosterJet pa še poudari njen igriv značaj. Skupaj s štirikolesnim pogonom ni le terensko zmogljiva, temveč sem v zavojih z njo prav užival. Kljub temu, da dizelski agregat postreže z več navora in ob speljevanju z mesta deluje bolj živahno, na koncu zmaga nižja končna masa, ki se za volanom še kako pozna.
Zamere ostajajo
Kljub novemu motorju pa nekatere zamere ostajajo. Na prvem mestu mi je največ živcev požrlo težko zapiranje vrat. Potrebno je kar nekaj sile, da se vrata zaprejo normalno – sicer ostanejo priprta.
Druga, bolj očitna stvar, je občutljivost na stranski veter. Zaradi majhne mase in višje postavljenega težišča sem moral biti ob višjih hitrostih bolj previden in zbran, kar zna biti ob daljših razdaljah obremenjujoče za voznika.
Še zadnja med bolj motečimi stvarmi je obilje poceni plastike v potniški kabini. Vem, gre za dokaj cenovno ugodno vozilo, a osebno raje doplačam kakšnega stotaka več in v notranjosti, kjer preživim precej časa, gledam in tipam prijetnejše materiale, ki bo verjetno kasneje manj občutljivi za razne čričke.
Polna življenja
Mali križanec k nam prihaja s sosednje Madžarske, kjer ima Suzuki svoj proizvodni obrat. K izdelavi priljubljene Vitare, ki so jo razvijali kar štiri leta, prispeva kar 74 madžarskih dobaviteljev. Rezultat premišljenega razvoja je viden, saj hvale na njen račun ne manjka. V nekaterih elementih tekmece pustia za seboj, prav nič pa ne zaostaja s ceno; 21 tisoč evrov ni malo, a jih večkot upraviči glede na motoriziranost, opremljenost in zunanji videz. Mogoče je ravno zato postala takšen hit. Slovenski kupci so malo samurajko razgrabili, njena priljubljenost pa se še dviguje.
Če bi moral izbirati med številnimi predstavniki v tem segmentu, je Vitara nedvomno na prvem mestu. Ssangyong Tivoli je zanimiva konkurenca, vendar tehtnico na njeno stran prevesi nov BoosterJet. Cenovno ugoden Duster je zmogljiv križanec, ki pa ga muči pomanjkanje varnostnih elementov, ostali trije prej našteti konkurenti pa pri meni odpadejo že zaradi dejstva, da ne nudijo štirikolesnega pogona ter prav tako zaostajajo pri nekaterih varnostnih sistemih.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Samurajka po meri slovenskega kupca"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Na zunaj kar lep in privlačen, znotraj pa žal ena sama plastik fantastik, kot včasih v zastavi 101.
Ja realnost je pa še slabša. Res ima slabe pospeške, ampak za tak avto itak nima veze
RedBaron
Papir vse prenese, realnost je pa povsem nekaj drugega.
Glede na razmeroma majhno maso vozila in razmeroma veliko konjenico, bi pričakoval boljši pospešek…. Ker okoli 10 s imajo 500 kg težji enoprostorci s podobno konjenico pod havbo…
___http://www.autoexpress.co.uk/suzuki/vitara/94706/suzuki-vitara-s-vs-mazda-cx-3___
Tukaj si lahko preverite realne podatke o pospeških in prožnosti. Imamo doma in definitivno drži. V tem primerjalnem testu je zelo vidna rezlika med downsizing in “rightsizing” z 10KM več.
No da slišim kateri enoprostorec s cca 1700kg in 140km bencinarjem ima 10s do 100? Pa primerjava z enoprostorci tudi ni ravno realna, pa tudi zaradi 4×4 pogona je tu malenkost slabši pospešek (seveda takoj ko ne bo dober oprijem na cesti bo pa veliko boljši kot bi bil z 2 pogoncem)…
sharan 1.4 TSI recimo, ima sicer 150 KM, ampak dobrih 1700 kg in pospešek 9.9s, Sharan 150 KM TDI 4motion, ima pospešek 10.6s, ampak prazen tehta 1891 kg (kar je več, kot ima vitara največjo dovoljeno maso!!). Ford S-max, 140 KM TDCI ima pospešek 10.2s, pa tehta okrog 1740 kg… Sem vozil vitaro, sicer 1.6 NA 4×4 in sem glede na maso vozila (okrog 1.1t) in 120 KM pričakoval, da bo zadeva precej poskočna, pa v praksi žal temu ni tako…Škoda, ker drugače ni napačen avto, je prijetna za vozit, sicer malo trda, ampak vseeno. Ne vem kako to, da suzuki kljub majhni masi in dokaj veliki moči motorja ne dosega boljših pospeškov…