Američani so to v načelu dobro rešili, ker njihova ugodna davčna politika vpliva tudi na motorje – tam so avtomobile poganjali motorji V8 že pred 2. svetovno vojno in 5-litrski V8 ima vedno dovolj navora. V Evropi se države davčno neprimerno bolj obešajo tako na motorno moč (in prostornino) kot na goriva, zato ni čudno, da so imeli prvi povojni avtomobili po 500 ali 600 kubičnih centimetrov v dveh valjih. Odtlej so bili “naši” avtomobili ves čas malo podhranjeni in tudi zato so morda na stari celini športni avtomobili vseh velikosti tako priljubljeni. Menda najslabši je bil čas preloma iz 80. v 90. leta, ko proizvajalci še niso znali ustrezno prilagoditi prihajajočih obveznih naprav za vbrizg (namesto uplinjačev) in katalitičnih pretvornikov, le malo za tem pa se je začela norija na zvezdice (Euro NCAP), ki so avtomobilom naložile po nekaj 100 dodatnih kilogramov. Vse to poleg tega, da so avtomobili iz generacije v generacijo rasli.
V zadnjem času se je stanje zelo popravilo, turbopuhala so naredila motorje – zaradi dobrega navora – resnično uporabne, prijazne in v celem dovolj zmogljive za karoserijo, ki jo poganjajo. Podhranjenost je ostala rezervirana za čisto osnovne različice, ki pa jih tako ali tako kupi le redkokdo.
Čisto logično je, da imajo avtomobilski motorji zaradi rasti avtomobilov in zaradi povečevanja dodatne mase (varnost, oprema) vse večje zmogljivosti, a je treba tu še enkrat spomniti, da največja moč ni toliko pomembna, kot je pomemben navor in njegova krivulja. Kakorkoli že, pri današnji ponudbi in pri stanju motorne tehnike ne moremo biti slabe volje.
To je logično. Navsezadnje je tudi povečanje hitrosti ob hkratnem povečanju varnosti tehnični napredek.
Mene tu zanima nekaj drugega. Saj takšnih zgodb je veliko (959 proti F40, M3 proti 190E 2.3 16, …) in stvar je razumljiva ter pričakovana – tekmovanje proizvajalcev na trgu kupcev. A v neki točki ta ista stvar preide v področje popolnega nesmisla.
Ni primer, ki bi zaslužil kakršno koli grajo, je pač le primer, ki mi je ostal v spominu. M3 je verjetno od nastanka naprej neke vrste merilna palica športnega avtomobila. Vsa čast. Prvi (E30, 1986) je imel (naj bo tokrat govora v “prepovedanih'”, a še vedno bolj razumljivih enotah) 195 “konj”, zadnji (F80, 2016) jih ima 450. Super.
Znotraj tega je zabavno: druga generacija M3 (E36, 1992) je imela že 282 “konj”, potem je Audi na trg poslal RS2 Avant (1994), ki je zmogel 315 “konj”. M3 E36 je leto kasneje dobil izboljšan stroj s 321 “konji”. Vprašam naivno: jih je M3 v tistem trenutku res nujno potreboval? Ali je šlo le za prestiž med dvema bavarskima tovarnama? In če – kaj je imel kupec od tega? Razen bolj prazne denarnice.
Roko na srce: 300 “konj” je tudi danes zelo veliko. Za voznika na cesti. A današnji RS4, M3 in C AMG so ovčice v primerjavi s Chironom; zanj oziroma za njegovih 1.500 (z besedo: tisoč petsto) “konj” so morali razviti nove gume. Ceste zanj še niso razvili – zmore namreč 420 kilometrov na uro, pa še to je že elektronsko omejena hitrost. Vprašam vas: kje za boga se lahko peljete tako hitro?
OK, Chiron res ni dober primer, ker gre bolj za zbirateljski primerek kot za avtomobil, ki ga bomo videvali na cestah. Tisti prej omenjeni, skupaj s Ferrariji, Porscheji in še kakšnim, ki zmorejo še krepko več “konj” od omenjenih M3 in RS2, pa na cestah so. In?
Prvič, proizvajalci morajo vse te konje tako ali tako z elektroniko vse bolj krotiti.
In drugič, vožnja z njimi je praktično nedovoljena (divje pospeševanje, hitrost), z izjemo v omejenem smislu (le hitrost) na omejenih cestah (nemške avtoceste, kolikor jih je še “odprtih”) v omejenem času (ko je dotična dovolj prazna, kar je že izjema). Za povprečnega Evropejca torej praktično nikoli. Na dirkališčih pa ne dosegaš največjih hitrosti. Lahko pa divje pospešuješ.
To je resnično stanje na cestah. Tudi na najboljših evropskih. Ampak upam si trditi, da bo imel naslednji M3 več kot 510 “konj”, ker jih ima toliko Giulia Q.
Na vprašanje “zakaj” torej ni bilo posebej težko odgovoriti, me pa res zanima, kje je meja. Ali pa bo to nesmiselno dirko ustavila prepoved prodaje (tako zmogljivih) avtomobilov z bencinskimi motorji, ko bo sceno dokončno zavzela elektrika.
Besedilo: Vinko Kernc. (Foto: proizvajalci.)
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Kdaj je dovolj moči v motorju?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sam sem se dosti prevozil z M3 E36 321km. To je bila formula, in če je bil tisti avto za normalne voznike ….. nebi rekel. To so konji za katere moraš imeti že kar nekaj znanja, danes ima pa že skoraj vsak avto sam da je športen 300km. Meni osebno je to že na meji bolanega. Naj naredijo 2000km pa naj se folk vozi po obvoznici. Ko sem imel Octavio 1.6 bencin 101km in je imela čisto zadovoljive ………. Isto je pri motorjih za 1000eur greš 300kmh, ko pa je treba vzdrževati in servisirat se pa v velikih primerih neha in posledično ogromno poškodb, ali še kaj hujšega. Sam moraš imeti pošlihtano za konje, drugače jih raje ne kopi.
Meni je neka srednja motorizacija najbolj pri srcu. Ponavadi je dovolj zmogljiva (nekje med 9 in 10 s do 100), navora je dovolj tudi za kamp prikolico, poraba ugodna, registracija ne predraga.
Ekstremna moc je bedarija, ker je ne rabis, oz ne mores izkoristit, pa se vecji uzitek je, ce nek srednje zmogljiv agregat od casa do casa poteras, kot pa vozis nekega super zmogljivega na “standgasu”.
Moja “psihološka” meja je 1kw/10kg mase vozila, kar pomeni min. tam cca. 180 konjev za enega 1300 kg težkega hatcha. Je pa v praksi razlika med 200 in 300 konji dosti manjša, kot razlika med 100 in 200…
“dodvolj” je zelo relativna kategorija… in odvisna ne le od osebnih preferenc posameznika (in/ali “zdravljenja” njegovega ega) ampak v veliki meri tudi od odstalih dejavnikov vozila… predvsem od negove mase in navora, ki ga motor sproducira. in to ne velja samo za “(pre)potenca” modele tipa AMG, M ali S verzij “tria fantastikus” ampak tudi za povsem običajne, vsakdanje “vozi me v službo” avtomobile!
zato je lahko “dovolj” tudi 60 konjev, če je avto lahek (npr. AX s 600kg), saj avto z njim “leti kot sneta sekira” :). po drugi strani pa jih je 140 “premalo”, če je avto težek (npr. 1.6+ T Insignia) in imaš med pospeševanjem občutek, da je “privezan za vašo hišo”….
torej… te stvari je pač vedno treba gledat “relativno”, prek odvisnosti od avtomobilove mase! po mojem mnenju pa je za vsakdanje razmere povsem “dovolj”, če ima avto na “enega konja” moči približno 10kg mase ali, 4-5kg mase na “en Njutnmeter” navora…. še najbolje pa, če ima oboje!
AX 1,1 60 KM sem imel in je res bil občutek, da gre kot sneta sekira. Golfi, astre, proti njemu, tam okrog 100 KM niso imeli za burek v štartu, končna je bila po števcu 175 km/h (167 tov.), po hribu navzdol, 2 cm pod 180, dlje ni bilo oznak.Imel je, mislim da 690 kg, kar je 11,5 kg na 1 KM. Zanimivo, Kadjar ima približno enako razmerje, to kar sem zdaj naročil, pa bo pod 9 kg. 🙂
kot pravi firediver … moč ne raste zaradi potrebe ampak zadovoljevanja ega kupcev … za stanje v zastoju potrebuješ natanko 0 konjev, za vožnjo po naših avtocestah ( s 110 km/h) pa nekje 70 …
za užitek ocenjujem , da je dovolj okoli 200 konjev in nekje 300 nm navora ter max 1500 kg… ampak v tem rangu se proda najmanj avtov 😀 …