Legenda je rojena
Porschejevo prvo produkcijsko vozilo je bil model 356. Brezstrešen, zaobljen in aerodinamičen paket je 
poganjal zračno hlajen štirivaljni motor, ki je bil zmogljiv in obenem praktičen. Od leta 1948, ko so njegove prve primerke izdelali v nekdanji žagi v povojni Avstriji, do leta 1965, ko so zadnji primerki že vozili s proizvodnega traku v Stuttgartu, je Porsche nadgrajeval svojo vizijo. Vsaka izmed štirih generacij modela je bila bolj uspešna, toda Porsche je že pred koncem petdesetih let začel razmišljati o novem modelu. Takrat je bilo nekaj zaposlenih skeptičnih, saj so se bali, da bo trg za majhne, dvosedežne športnike prenehal obstajati. Nastali koncept je bil osnova za vozilo, v katerem je bilo prostora za štiri potnike, zato je imel daljšo medosno razdaljo, višje steklene površine in nekaj tradicionalnih oblikovalskih potez.
Za nastanek in uspeh modela 911 je ”krivo” veliko srečnih dogodkov. Ferdinand Porsche je vedno želel izdelati vozilo, ki bi nosilo družinsko ime. Po njegovi smrti 1951 je njegov sin, Ferry Porsche, povzdvignil podjetje in naredil pametno potezo. Odrekel se je potniškim avtomobilom ter sledil željam svojega očeta. Štirisedežni koncept je predelal v dvosedežnega in rodil se je model 911. Ob razkritju leta 1963 na avtomobilskem salonu v Frankfurtu je 911 v trenutku postal zvezda, saj je očaral s svojo obliko in tehnološkimi inovacijami.
Štirisedežni koncept je zaradi mase in velikosti poganjal večji in močnejši motor; model 356 je poganjal štirivaljni agregat, medtem ko je novi model 911 poganjal šestvaljni agregat. Od začetka petdesetih let je Porshe v model 356 že vgrajeval navit štirivaljnik, ki je dosegal odlične rezultate na dirkah in očaral številne kupce. A ker je bil model 911 že od vsega začetka mišljen kot samosvoj avto, ki nima povezave s 356, je leta 1963 prišlo do težav, saj so številni 911 povezovali s 356. Pri Porscheju so se želeli pomakniti po cenovni lestvici navzgor, zato bi lahko ta povezava prinesla do propada novega modela. Nekako so morali prilagoditi, zato so v 911 vgradili štirivaljni agregat in po nekajmesečnih testiranjih hitro doumeli, da je to prava kombinacija – nastal je model 912.
Cenovno dostopnejši 911
Porsche 912 je bil opremljen z 90-”konjskim” štirivaljnim motorjem z zračnim hlajenjem, ki je imel celo 5 ”konjev” manj kot njegov predhodnik 356SC. A kljub temu, da je imel 912 manjšo moč in je bil težji, je bil zaradi bistveno boljše aerodinamike in novejšega vzmetenja hitrejši.
Porsche si je zamislil, da bo 912 cenovno dostopnejši 911, toda zaradi zahtevne proizvodnje karoserije, ki je bila bistveno dražja od proizvodnje 356, so morali uvesti še nekaj varčevalnih ukrepov ter s tem ceno znižati na ceno modela 356. Za primerjavo: 911 je imel armaturno ploščo obarvano v matirano črno z lesenimi dodatki in petimi merilniki, pri 912 pa je bila armaturna plošča obarvana v enako barvo kot zunanjost, brez dekorativnih dodatkov, namestili pa so le tri merilnike. Še večja sprememba je bila vidna pri menjalnikih, kjer je imel 911 nameščen 5-stopenjski ročni menjalnik, 912 pa 4-stopenjski ročni menjalnik (k sreči je bil 5-stopenjski na voljo za razumno doplačil0).
Uspešna zgodba
Porsche 912 je v trenutku postala zgodba o uspehu. Presenetila je celo Porsche, a so razlogi preprosti. Prva generacija 911 je kljub šestvaljniku nudila le malenkost večjo moč ter imela 90 kilogramov več, ki so se prenašali na zadek vozila preko zadnje osi – pri Porscheju so morali spredaj namestiti dodatne uteži in s tem umiriti igriv zadek. V primerjavi s tem je bil 912 odlično uravnotežen in se je obnašal bistveno bolje, zato je bil v številnih scenarijih celo hitrejši kot 911. Izkazal se je tudi štirivaljnik. Šlo je za staro in preverjeno zasnovo, ki je z leti pridobivala na moči, zanesljivosti in preprostosti.
Prvi primerki so s proizvodne linije zapeljali spomladi leta 1965, ko je Porsche začel z umikom modela 356. 912 je bil primarno namenjen evropskemu trgu, toda leta 1966 je zapeljal tudi na ameriška tla in po prodajnih številkah z lahkoto pometel z modelom 911. V petih letih obstoja je bil večkrat prenovljen. Prva večja prenova je leta 1966 prinesla matirano črno armaturno ploščo, leta 1967 so predstavili različico Targa in leta 1969 izvedenko z daljšo medosno razdaljo. Proti koncu leta 1969 se je proizvodna cena 912 popolnoma približala 911, zato so pri Porscheju sprejeli odločitev in proizvodno linijo 912 spremenili v 911.
Ob koncu šestdesetih let je 911 končno zaživela, a ta uspeh je za seboj pustil razdejanje. Cena 912 je padla, lastniki so svoje ”ničvredne” cenejše modele zapustili, jih nehali popravljati in redno vzdrževati. Ugled modela je močno upadel in 912 je v teku desetletij dobil ime ”nizkocenovni Porsche”. To je po šestih letih razmaka potrdil še prihod posebne različice 912E, ki je sledila osnovnemu receptu. Leta 1976 je Porsche v karoserijo 911 namestil štirivaljni Volkswagnov agregat Type IV in do določene mere celo uspel. Kupci so prepoznali legendarni videz in ga povezali z Volkswagnovim zanesljivim motorjem.
Izgubljena duša se vrača
Porsche 912 je postal zapostavljeni model nemškega proizvajalca vozil, toda z leti znova pridobiva na veljavi. Še vedno je v senci 911, a aktualni lastniki skrbijo za svoje jeklene konjičke tako, kot si to zaslužijo. Zaradi podcenjujočega odnosa v preteklosti je 912 postal redek primerek in cene so z vsakim letom višje, dobiti odličen avtomobil v originalnem stanju pa je podobno zadetku na loteriji.
Avtomobilizem.com (Vir: 912registry, Porsche, Wikipedia. Foto: Porsche.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen