Smo dovolj občutljivi za težave drugih?

PArkiraj izgovore drugam (1)

PArkiraj izgovore drugam (2)

PArkiraj izgovore drugam (3)

PArkiraj izgovore drugam (4)

PArkiraj izgovore drugam (5)

graph12

Brez izgovorov, prosim

Kljub temu je žal tako, da posamezniki včasih ne spoštujejo pravil in ne upoštevajo potreb oseb z gibalnimi oviranostmi ter parkirajo na invalidska parkirna mesta. O tovrstnih kršitvah smo več izvedeli pred dvema letoma, ko je izsledke raziskave iz leta 2015 predstavil izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Analiza in tolmačenje zbranih podatkov so med drugim služili kot uvod v obsežno kampanjo ozaveščanja javnosti »Parkiraj izgovore drugam. Ne na mesta, rezervirana za invalide.«, pri kateri so kot partnerji združeni Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Javna agencija RS za varnost v prometu, ob podpori Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča, Zveze paraplegikov Slovenije, Zveze društev slepih in slabovidnih, Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja ter Varuha človekovih pravic.

Vesna Marinko, v.d. direktorja Agencije RS za varnost prometa, je poudarila, da je mobilnost pravica posameznika in da posebej oblikovana parkirna mesta invalidom pripadajo tudi zato, da jim omogočajo dokaj visoko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti, ne glede na pripomočke, ki jih uporabljajo. Kljub številnim izgovorom voznikov, ki parkirajo na mestih za invalide, gre po njenem mnenju pravzaprav bolj za egoizem, pomanjkanje morale, odsotnost empatije in občutek večvrednosti. Ob ostalem je izpostavila povezano problematiko, neupravičeno parkiranje in zaklepanje koles, skirojev … na ograje invalidskih zapornic in na invalidskih poteh, saj prav tako otežujejo mobilnost posameznikov ter zmanjšujejo uporabnost namenske infrastrukture.

Boljše ali slabše?

Konec leta 2018 je bila pod vodstvom dr. Bučar Ručmana izvedena ponovitvena raziskava, ki je vključevala neposredno  opazovanje 43 invalidskih parkirnih mest  na devetih lokacijah v Ljubljani, pri čemer so bile izbrana tista parkirna mesta, kjer je bilo po izsledkih prvotne raziskave iz 2015 največ prometa (center Ljubljane, ZD Ljubljana Center, BTC, Supernova). Ob ostalem je bil eden izmed ciljev raziskave tudi oceniti učinkovitost prej omenjene ozaveščevalne kampanje.

Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir na MOL, je povedal : “Na Mestni občini Ljubljana sledimo in uresničujemo aktivnosti našega akcijskega načrta, v katerem so zbrani vsi ukrepi, ki se dotikajo dostopnosti in vključevanja invalidov v družbo. Treba je izpostaviti, da tukaj ne gre le za parkirna mesta, ampak tudi za ostalo infrastrukturo. Gre za ovire na javnih prostorih, ki onemogočajo mobilnost na splošno, ter za pomanjkanje empatije in pozornosti s strani posameznika na sočloveka. Verjamem, da se bo stanje in ozaveščenost s tovrstnimi projekti izboljšalo.”

Izsledki opazovanj v letu 2018 kažejo, da je bilo:

• v času opazovanj na vseh parkirnih mestih rezerviranih za invalide zabeleženih 296 parkiranih vozil, med njimi 126 (43 %) takšnih, ki niso imela nameščene ustrezne invalidske kartice, kar pomeni  58% manj kršitev kot leta 2015;
• podobno kot leta 2015 med kršitelji bistveno več moških (92 oz. 74 %) kot žensk (32 oz 26 %);
• največ kršiteljev v ocenjeni starostni skupini 30-50 let (61 % vseh kršiteljev), sledijo starejši od 50 let (26 % vseh kršiteljev) in mlajši od 30 let (12 % vseh kršiteljev); v primerjavi z letom 2015 je znatno upadel delež kršiteljev v kategoriji mlajših od 30 let (iz 23 % leta 2015 na 12 % leta 2018);
• na vseh lokacijah stanje boljše v primerjavi z letom 2015, so pa med lokacijami obstajale velike razlike – v centru mesta delež kršiteljev 50% ali več, na eni lokaciji pa v vsem času opazovanja ni prišlo do kršitve.

Očitno se vozniki kršitelji zavedajo svoje napake, saj je večina po parkiranju ostala v bližnji okolici vozila oz. v vozilu, manj kot tretjina pa jih je zapustila okolico vozila, kar se, jasno, povsem razlikuje od vedenja voznikov invalidov. Medtem ko so vozniki vozil z invalidsko kartico najpogosteje parkirali vozilo za dalj časa (več kot 56% jih parkira za dalj kot 30 minut), so med kršitelji prevladovala kratkotrajna parkiranja (79 % kršitev traja do 15 minut).

Kljub temu, da navedeni rezultati kažejo na pozitivne premike v obnašanju voznikov, pa je zaskrbljujoč podatek, da so leta 2015 kršitelji na invalidska mesta najpogosteje parkirali v primerih, ko v bližnji okolici ni bilo prostih drugih parkirnih mest (75,3 %), medtem ko se je leta 2018 to obnašanje spremenilo. Najpogostejše je do kršitev prišlo, ko so bila v bližini prosta več kot 3 navadna parkirna mesta (41,6 % kršitev), kar kaže na pomanjkanje empatije oz. egoizem.

Dr. Bučar Ručman je rezultate pospremil z besedami: “Ponovitvena raziskava je pokazala, da se stanje izboljšuje, a še vedno kaže na veliko pomanjkanje družbene zavesti in solidarnosti v odnosu do invalidov in njihovega položaja v družbi. Skozi kampanjo in po pogovorih s številnimi upravičenimi uporabniki teh parkirnih mest vedno znova ugotavljamo, da gre za splošen družben problem, ki ga moramo nagovoriti na različnih ravneh.”

Gal Jakič, ambasador kampanje, je med drugim poudaril dejstvo, da so bili pozitivni premiki v obdobju med obema raziskavama doseženi na podlagi širokega dosega kampanje ozaveščanja, ki je bila zasnovana na strokovnih izsledkih, ter brez povečanja rigoroznosti kaznovanja kršiteljev. Po njegovem mnenju to kaže, da je mogoče s kulturnim dialogom, v katerem nihče nikogar ne napada, vzpostaviti širšo razpravo o tem, kakšen je dejanski namen rezerviranih mest za invalide.

Zanimivo bi bilo vedeti ali se posamezniki, ki parkirajo na mesta za invalide v mestnem jedru ali nakupovalnih središčih, enako obnašajo tudi bližje domu, pred očmi sosedov in prijateljev, zato upam, da se raziskava dr. Bučar Ručmana ne bo le nadaljevala, temveč še razširila. Medtem pa ni odveč niti informacija, da so njen pomen prepoznali tudi v tujini, saj je rezultate in povezane aktivnosti v smislu dobre prakse predstavil v Veliki Britaniji, na Japonskem ter na Malti.

Besedilo in foto: Urška Radolović. Infografike: UVV.