Vsi, ki vas bo danes slučajno zaneslo v središče Ljubljane ali pa tisti, ki bi si zares želeli od blizu pogledati delce bogate 100-letne zgodovine francoske znamke Citroën, imate čas še do 19. ure zvečer, da se od Tromostovja po Stritarjevi ulici vse do Mestnega trga sprehodite med 29 starodobniki, kakršne le težko srečate na enem mestu. Prvi v vrsti je Citroën C3 iz leta 1924, po časovni liniji pa mu sledijo ostali, med katerimi je tudi revolucionarni Traction Avant. Razstavljena vozila so last zbirateljev in članov kluba Citroën Slovenije.
Avtomobilizem.com (Foto: Urška Radolović.)
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Sprehod med starodobniki znamke Citroën"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kdor je fotografiral in enostavno izpustil dva najbolj ekstravagantna citroena, nima osnovnega posluha in pojma o avtomobilizmu nasploh. Vsak je lahko avtonovinar, prebere katalog in tehnične podatke, se vozi en dan in napiše kar se mu zdi, čeprav tak človek najbrž ne ugasne klime preden pride na parkirišče, ne da automatika na klancu v N in zategne ročne in šele potem v P, ne loči kaj je pravi prestižni avto z vsaj šestvaljnikom in ne poplava dvolitrskih mlinčkov za rajo, ugasne avto s turbino takoj in ga auto start/stop sistemi sploh ne iznenadijo, in še marsikaj kar pokaže posluh za avto. Citroen pallas (živo rdeč avto z belo streho) je bil predsedniški avto svoje čase, zelo luksuzen avto z izstopajočo tehniko proti kakšni nemški trojici (takrat še dvojici). Citroen SM (če prav vidim na koncu ene slike avto zlate barve) grotesken velik kupe, da se štrije odrasli normalno vozijo s prtljago in je bil dražji od takratnih porschejev. ima trilitrski šestvaljnik od maseratija (citroen ga je tudi kupil, ker je bil maserati vsakih nekaj let pred propadom), nima zavornega pedala, ampak gumjasto gubo, ima najkrajši hod volana, med drugim v navodilih piše, da rabi lastnik 50 ur prakse vožnje, da ga lahko vozi varno. To je zanimvio za bralca. Fotograf pa slika balone, tablo in zdolgočasene ljudi, ki jih nikjer ni preveč.
Lastnika rdeče DS-ke zelo dobro poznam. Streha je naknadno barvana in ni original, ta je bila rdeča. Ličar je delo opravil odlično, žal sam tega nikoli ne bi storil. Avto je več kot 35 let sameval v garaži in gre zares za odličen primerek, ki poleg tega ni iz uvoza, temveč jugoslovanka. Sam bi pustil original izvedbo. SM je že tako redek, pri nas sta dva primerka in eden od teh dveh je bil tudi na razstavi. Komplet obnovljen, žal avtoličar dela ni opravil perfektno, pomarančasti lak bi se dalo vodobrusno obdelati in spolirati, a kaj ko je na panelih, v barvi in laku, precej smetk, ki tam nimajo kaj delati.Žal je pobarvan slabše kot sem sam barval po avta, brez negativnega tlaka komore in odsesovanja, v domači garaži.Vseeno, kakšno fotko bi si pošteno zaslužil, večina tam prisotnih novinarjev ga je kar nekako ignorirala, enako zadnji pravi citroenov avandgardni model CX, ki je v originalnem stanju sameval nekoliko naprej. Nekaj mimoidočih je imelo kakšno pripombo na razsuto ID 19, češ, to pa res ne sodi na razstavo. Le zakaj ne?? Je original, če vedno bi jo tako kot je spravil na cesto, ker ima poseben čar. Lastnik je prav naredil, ko jo je uvoženo iz FR pripeljal v LJ, čeprav premore zbirko starih citroenov, ob kateri bi marsikomu padla čeljust do tal.
Sklepam lahko le, da je bralec zgrešil bistvo prispevka: naj se na tisti dan odpravi v mesto in od blizu pogleda vse, kar ga zanima v zgodovini znamke Citroën, ker take prilike ne bo spet kmalu.
Odgovor se skriva tukaj: Avtomobilizem.com (Foto: Urška Radolović.) Titula in službica je eno drugo pa je biti navdušenec za avtomobilizem! Na mojo srečo lahko spremljam razvoj in evolucijo avtomobilizma od leta 1983 dalje, ko sem v roke dobil zame prvo revijo QUATTORUOTE, prej smo vedeli samo za Polski Fiat in ZAZ pa LADA!
citroeni so še vedno malce posebni, čeprav več ali manj samo še oblikovno
Sem se odzval na poziv in na razstavo pripeljal belega ZX-a, s prevoženimi 28.000 kilometri, avto praktično začetnih serij, ko je leta 1991 zagledal luč sveta. Ni mi žal, vodstvo kluba, z Alešem na čelu, se je dobro odrezalo, obiskovalci so pa tudi imeli kaj videti, večino pozornosti je tako ukradel Gorazdov Traction Avant. Edino kar mi je šlo pošteno na živce, je bilo nekaj primitivcev, ki so pri nezaklenjenih vozilih odpirali vrata, ter pokrove motorjev, ko lastnikov ni bilo poleg. Ne vem kaj so mislili, da so to vozila last Citroena. Tem bi dodal še osebke, ki so med avtomobili kolovratili z bicikli. S tega vidika bi morali okoli vozil postaviti stebričke, ter trakove.
Včeraj sem si jih kar dvakrat ogledal. Ti avti imajo dušo in močno dodano vrednost v smislu ekstravagance.
Žal, od Citroena ni ostalo nič od pripojitve Pežoju. Simbol Francije ni ne Pežo, Reno, rogljički, Ajflov stolp, Provansa, parfumi, ampak – Citroen.
Ko pogledaš moderni Citroën je resnično žalostno, kaj je ostalo od nekoč tako inovativne in avangardne znamke!
Enkrat je zaradi te inovativnosti tudi že bankrotiral.
Se pa sedaj trudi v malce drugačni “drugačnosti”…