Drugi član družine
O deseti generaciji Opel Astre vemo praktično vse. Prvič smo jo spoznali preko novice, potem na slovenski predpremieri, sledil je obisk salona v Frankfurtu, le nekaj mesecev kasneje je zapeljala na slovenske ceste. Ni minilo dosti in že smo jo dodobra preizkusili v testu, zdaj pa se ji je pridružila še karavanska različica, ki se ji bom posvetil tokrat, skupaj z vsemi posebnostmi podaljšanega zadka.
Slavna Opel Olympia Rekord, ki je že ob prvi predstavitvi karavanske različice dobila tudi ime caravan, je nastala leta 1953. Ta avtomobil je pred več kot petdesetimi leti na nek način uvedel besedo karavan, kljub temu, da so že prej obstajali podobni izdelki. Car-A-Van, kot so ga poimenovali, je bil krajši od štirih metrov, a je takrat veljal za orjaka, ki je nagovarjal družine. V primerjavi z današnjo zvezdo, Astro Sports Tourer, je bil krajši za kar 80 centimetrov, o njegovi relativni majhnosti pa govori tudi podatek, da je novodobna Corsa za nekaj centimetrov daljša kot karavanski Olympia Rekord.
Trije stebri razvoja
Inženirji so se usmerili na tri ključne elemente, kjer so ležale največje pomanjkljivosti prejšnje generacije. Zato Astra Sports Tourer, tako kot običajna Astra, sloni na novi lahki arhitekturi, ki poskrbi za do 200-kilogramski prihranek pri masi. Vstopni model recimo tehta le 1.180 kilogramov. Pohvalno.
V drugem stebru so se osredotočili na učinkovito izrabo prostora. Karavanska Astra ostaja dimenzijsko enaka predhodniku – v dolžino meri 4.702 milimetra, v širino 1.871 milimetra in v širino 1.499 milimetrov, a je zaradi povečani praktičnosti od kombilimuzine daljša za debelih 33 centimetrov. Kljub nespremenjenim dimenzijam nudi peta generacija karavanske Astre več prostora za potnike in prtljago. Voznik ima za 26 milimetrov več prostora za glavo, potniki na zadnji klopi pa 28 milimetrov več prostora za noge.
Za 80 litrov je ob podrti zadnji klopi večji prtljažni prostor, po novem bo zmogel 1.630 litrov. Malce v senci je ostala prostornina prtljažnika ob dvignjeni zadnji klopi, ta namreč meri 540 litrov kar je daleč od rekorda. K sreči njegovo uporabnost dvigujejo prostoročni sistem odpiranja in zapiranja prtljažnega prostora s pomikom noge, deljiva zadnja klop v razmerju 40:20:40 in sistem FlexOrganizer, ki prinaša različne delilne mreže in sisteme za shranjevanje pripomočkov.
Tretji in zadnji steber je aerodinamika celotnega paketa. Ker ima Astra Sport Tourer bogato dediščina, do danes so namreč prodali več kot 24 milijonov Aster in Kadettov – od tega kar 5,4 milijona karavanskih Aster. Majhen koeficient zračnega upora nadgradi atraktiven zunanji videz. Z rahlo usločeno streho so oblikovalci poskrbeli, da Sports Tourer deluje daljše, kot je v resnici. Ta efekt so še poudarili z deljenim stebričkom C.
Dvoboj med bencinarjem in dizlom
Kot so povedali pri uvozniku, pričakujejo, da bo tretjina vseh prodanih Aster v Sloveniji s karavanskim zadkom, od tega bo več kot polovica opremljenih z najboljšim paketom Innovation, pod pokrovom motorja pa se bosta največkrat znašla 1,4-litrski prisilno polnjen bencinski agregat s 110 kilovati in 1,6-litrski dizelski agregat CDTi s 100 kilovati.
Bolj zahtevnim kupcem so na voljo še samodejni menjalnik (700-1.200 evrov) in matrični žarometi (1.200 evrov), gledano z vidika doplačila pa je Astra Sports Tourer od običajne Astre dražja za skromnih 750 evrov. Osnovna različica Selection z bencinskim 1,4-litrskim motorjem (74 kW) vam bo denarnico izpraznila za vsaj 14.740 evrov (z upoštevanjem prihranka v višini evrskega tisočaka). Podroben cenik si lahko ogledate na tej povezavi.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "750 evrov za karavanski zadek"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Končno so se rešili predpotopnega isuzujevega 1.7 dizla. Treslo in ropotalo je kljub izdatni zvočni izolaciji.
Ampak opel še vedno ne premore lastnega dizla, ali se motim. Od kod so pobrali tega 1.6?
GM in Isuzu imata dolgo zgodovino sodelovanja, sploh na področju dizelskih motorjev. Da bi opel razvijal svoj motor znotraj GM concerna samo za Opel vozila bi bilo v teh časih kar malo čudno.
Tudi Fiat in GM sta bila povezana v času ko je Opel začel uporabljati Fiatove dizelske motorje, očitno so pri Oplu zadovoljni in jih uporabljajo še danes. Prepričan sem, da mnogo več dizelskih oplov uporablja JTD motorje, kot pa Isuzujeve, se pravi tudi v preteklosti ni bil Isuzu edina opcija in si lahko vzel fiatov motor, če je bil Isuzujev res tako slab kot pišeš.
Iz katerega brloga si pa ti prilezel, da šele zdaj opaziš 1.6 CDTI, ki je že nekaj časa zunaj?