Na posvetu, ki je potekal pod na Policijski akademiji v Tacnu so strokovnjaki (ga. Graziella Jost, predstavnica največje nevladne organizacije ETSC, ga. Annie Canel, francoska strokovnjakinja s področja prometne varnosti in g. Adam Briggs, predstavnik Združenja evropskih prometnih policij TISPOL) predstavili izkušnje in dobro prakso držav članic EU na področju merjenja hitrosti in sankcioniranja prehitrih voznikov. Razprava je pokazala, da je za uspeh potreben načrten in usklajen pristop tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.
Nov akcijski načrt EU predvideva, da bi države članice v obdobju 2011 – 2020 zmanjšale število smrtnih žrtev v prometu za polovico. Temu sledi tudi predlog novega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2012-2021, po katerem naj bi na slovenskih cestah do konca leta 2021 zaradi posledic prometnih nesreč umrlo največ 70 oseb ter se hudo telesno poškodovalo največ 420 oseb.
Direktor prodaje in marketinga pri podjetju Toyota Adria, g. Gregor Mauko je poudaril, da Toyota podpira in je podpisnik nedavno podpisane deklaracije o večji varnosti na cestah med leti 2011-2020 in se s tem zavezuje, da bo tudi v prihodnosti s svojim razvojem ter ravnanji pripomogla k zmanjšanju števila nesreč. Še naprej bo delovala danes za jutri in sistemi kot so Intelligent Transport System (ITS); Car to Car communication, person to car communication bodo kmalu postali realnost. Dodal je še, da je Toyotino načelo KAIZEN, ki pomeni nenehno izpopolnjevanje, edina prava pot za dosego ultimativnega cilja nič nesreč, vendar mora veljati za vse nas, na vseh področjih, ki so povezani z varnostjo v prometu.
Predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa ga. Graziella Jost je poudarila, da je za upravljanje hitrosti izjemnega pomena politična podpora in podpora javnosti. To je težka pot, vendar lahko javnost prepričamo le s pravilnim pristopom, saj je namen vseh aktivnosti in ukrepov ohraniti čim več življenj.
Ga. Annie Canel je predstavila francoski model avtomatizacije nadzora hitrosti. V Franciji imajo na cestah nameščenih več kot 3.000 stacionarnih in mobilnih radarjev. V letošnjem letu pa jih nameravajo nakupiti še 700, pri tem pa je pomembno čim hitrejše sankcioniranje kršiteljev prometnih predpisov. Rezultati avtomatizacije nadzora hitrosti se kažejo v izjemnem zmanjšanju števila smrtnih žrtev, saj so od leta 2003 v Franciji ohranili kar 11.000 življenj.
G. Adam Briggs je predstavil izkušnje Velike Britanije, kjer so ukrepe izvedli s pomočjo podpore javnosti in medijev. V Veliki Britaniji avtomatizacijo nadzora in meritve hitrosti podpira več kot 75 % javnosti. Po raziskavah je nadzor hitrost ne samo del izobraževanja in izmenjave različnih pogledov ljudi, saj z vidika analize stroškov in koristi le-te presegajo stroške.
Posvet je zaključil g. Branko Celar, svetovalec ministrice za notranje zadeve, ki je poudaril, da Slovenija svojo nadzorno dejavnost usmerja predvsem na omejevanje hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola in mamil ter zaščito šibkejših udeležencev v prometu (kolesarji, pešci, starejši). V tem času potekajo strokovne priprave za vzpostavitev sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na slovenskem cestnem omrežju in uvedbo novega koncepta “avtocestne policije”.
besedilo: Borut Fakin, Toyota Adria, foto: Borut Fakin
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen