Glede na zdaj že večkrat razkrito “skrivnost” o moji rezerviranosti do dizlov, ni čudno, da je bila odsotnost TDI-ja v testnem Passatu pravzaprav dober uvod za moje navdušenje. Ker v zasebnem življenju povsem dobro shajam z dvokolesno gnanimi avti, ki so mimogrede tudi nadpovprečno zmogljivi, me tudi GTE-jev dvokolesni pogon ni zares motil. Že res, da so moji avtomobili od nekdaj zadaj gnani, testni avtomobil pa je imel prednji pogon, a tako pač je v življenju. Človek se mora sprijazniti, da vsega pač ne more imeti.
Kot petčlanska družina brez težav shajamo z limuzinskim zadkom družinskega avta, zato tudi v dotičnem Passatu nisem nikoli pogrešil karavanskega zadka. Kaj je torej tisto, zaradi česar se je Passat GTE v mojih očeh izkazal za popolnega Passata? Odgovor se glasi: priključna hibridnost njegovega pogona.
Željan mira in tišine
Na moje veliko presenečenje se v zadnjem času vse bolj navdušujem nad elektrifikacijo pogona v avtomobilih. Saj je brbotanje in grmenje zmogljivega osemvaljnika ali svileno predenje šestvaljnika prijetno poslušati, a človek se prej ali slej naveliča razbijanja po ušesih. Sam v življenju vse bolj cenim mir in tišino, oba pa v avtomobilu v daleč največji meri zagotavlja ravno elektrifikacija pogona.
Pravite, da ima ta svoje omejitve? Se absolutno strinjam. Toda – ali jih nima čisto vsaka stvar? Postavlja se vprašanje, če smo ljudje resnično zmožni na čisto vseh področjih, z enako natančnostjo in doslednostjo, prepoznati tako slabosti kot tudi prednosti? Moj odgovor se glasi: nikakor. Dostikrat si v povezavi z nam všečnimi rečmi preprosto zatisnemo oči in hladnokrvno spregledamo (celo očitne) pomanjkljivosti. Naj bodo te velike ali majhne, ljudje jih, na zavedni ali manj zavedni ravni, preprosto odmislimo in poveličujemo, kar je dobrega. Popolnoma enako velja seveda tudi v obratno smer.
No, pa sem spet zašel. Naj se vrnem nazaj k bistvu tega zapisa. Dodatku GTE v testnem Volkswagnovem Passatu.
Tehnična osnova
Njegov glavni element je specifični uporabi bencinskega motorja v hibridnem okolju GTE-ja prilagojen 1,4-litrski TSI. Tega so zaradi v pogonski sklop vdelanih dodatnih komponent hibridnega pogona zamaknili za 57,5 milimetra v levo, gledano v motorni prostor avta od spredaj. Hibridnosti avta ustrezno nadgrajen je tudi menjalnik DSG, v katerega so po novem vgradili 34-kilogramski trifazni sinhronski elektromotor s stalnim magnetom. Pod zadnjo klopjo so namestili še 125-kilogramsko litij-ionsko baterijo, okoli katere je nameščenih še za 10,2 kilogramov krmilne elektronike, sistema za uravnavanje temperature baterije in drugih pripadajočih sistemov; 353-voltna baterija razpolaga z nazivno kapaciteto 9,9 kWh.
Zgodnjega sobotnega jutra …
Od nazivne kapacitete je sicer uporabniku razpoložljivih samo 8,7 kWh, z njimi pa se zmore Passat GTE samo na elektriko v resničnem svetu peljati približno 40 km daleč. Na tem mestu moram takoj potegniti primerjavo s čistokrvnim električnim avtomobilom. Ta, sem opazil, se zmore, z enako količino električne energije, zapeljati kakšnih deset kilometrov dlje.
Razlog za to tiči v dejstvu, da ima GTE približno 25 odstotkov večjo porabo elektrike kot recimo BMW i3 ali Renault Fluence Z.E.. Slednja primerka navajam zato, ker sem uspel z njima doslej nabrati največ električnih izkušenj. Za primerjavo, Passat GTE potrebuje za vzdrževanje hitrosti 100 km/h približno 20 kWh/100 km, Fluence Z.E. pa okoli 15 kWh/100 km. GTE-jeva poraba elektrike pri enakomernih hitrostih 90 km/h, 60 km/h in 50 km/h znaša približno 19, 15 in 14 kWh/100 km.
Ob teh številkah sem se malo zamislil in sklenil narediti preizkus. Zgodnjega sobotnega jutra sem se s polno baterijo in na 100 km/h nastavljenim tempomatom odpeljal 16 km daleč po avtocesti do Ljubljane. Preostanek poti sem praktično sam na cesti in strogo po omejitvah odpeljal v mestu. Po prevoženih 38 kilometrih je dokončno »zmanjkalo soka« v baterijah. Potovalni računalnik je takrat javljal povprečno porabo elektrike 19,7 kWh/100 km. Ob zelo podobni uporabi se zadovolji Fluence Z.E. s približno 16 kWh/100 km električne energije.
DSG ni čisto nedolžen
Osebno menim, da je treba iskati razlog za opisano razliko v porabi v približno 100 kg večji lastni masi Passata, deloma pa tudi v drugačnih zasnovah njunih pogonskih sklopov. Med elektromotorjem in kolesi sta v Fluencu Z.E. samo še enostopenjski reduktor ter diferencial, v Passatu GTE pa je elektromotor nameščen na vstopu v menjalnik DSG.To pomeni, da se mora »boriti« tudi z mehanskimi izgubami in lastno porabo slednjega.
Verjamem, da DSG ni glavni krivec za opisani razkorak v porabi, čisto nedolžen pa tudi ni. V hladnih dneh nekaj kilovatov elektrike požre tudi električni grelnik za ogrevanje kabine, a je s povsem primerljivim davkom porabe na račun ogrevanja obremenjen tudi Fluence. Za pojasnitev morebitnih drugih razlogov električne narave sem na področju elektrike žal premalo podkovan. Iz tega razloga vabim vse na področju elektrike bolj domače, da svoje špekulacije in/ali pojasnila o morebitnih ostalih krivcih za večjo porabo elektrike hibrida glede na električni avtomobil zapišete spodaj v komentarjih.
Štirje
Hibridnost pogona dovoljuje vozniku uporabo Passata GTE na štiri bolj ali manj različne načine. Električni način (E-Mode) za že opisano strogo električno vožnjo, s katero začne GTE tudi vsako pot. Hibridni način (Hybrid Mode) skrbi za najbolj učinkovito sodelovanje bencina in elektrike, pri čemer je naravnan na ohranjanje enakomerne napolnjenost baterije. Prevedeno v praktične številke: pri hitrosti 100 km/h »žre« TSI okroglih pet litrov »na sto«, električna poraba pa znaša približno nič kWh/100 km. Z aktivacijo tretjega režima za polnjenje baterij (Battery Charge) postane elektromotor prvenstveno generator, ki ga mora – poleg pogona avtomobila – vzporedno poganjati bencinski motor. V primerjavi s hibridnim načinom poskoči (pri stavek nazaj opisanih pogojih vožnje) poraba bencina z vključenim režimom polnjenja na približno deset l/100 km, elektrika pa se takrat generira z intenzivnostjo okoli 18 kWh/100 km.
GTE
Četrti režim je GTE, ob njem pa postane primarna naloga elektromotorja pomoč TSI-ju. Posledično je v tem režimu Passat GTE najposkočnejši, za kar poskrbita tudi zaostreni krmilni krivulji motorja in menjalnika. V najboljšem primeru razvijeta največjo sistemsko zmogljivost 160 kW (218 KM) in 400 Nm. Z njimi postane Passat kar poskočen, je pa res, da je od dobre 1,7 tone težkega hibrida težko pričakovati eksplozivnost superšportnika. Naj omenim še skozi ozvočenje kabine generirano »GTE grmenje« bencinskega agregata, ki pa, resnici na ljubo, ne zveni pretirano zapeljivo in bi ga lahko Volkswagen mirno preskočil.
Kot vsak Passat razen …
Ko odštejem modre oblikovne detajle in številne napise GTE, je Passat GTE videti kot vsak drug Passat. Pravzaprav pusti hibridnost največji pečat na njegovem prtljažniku in posodi za gorivo, ki premore v GTE-ju samo še 50 litrov (kar 16 litrov manj kot v običajnem Passatu). Kljub nameščenosti glavnine elementov elektrifikacije pod zadnjo klop, so jih morali inženirji nekaj vseeno namestiti tudi pod prtljažnik. Njegovo dno je zaradi tega privzdignjeno, kar Passatov osnovni 586-litrski prtljažnik skrči za dobrih 180 litrov (na 402 litra).
Vsekakor cenim, da so Nemci to invazijo v prostor opravili na za uporabnika prijetnejši način kot recimo Ford v Mondeu Hybrid. Passatovo dno je namreč tudi v GTE-ju povsem ravno, tudi prehod ob podrtem naslonu zadnje klopi je raven, sama luknja pa še vedno kar velika.
Več kot dovolj
O sami porabi je zaradi priključnosti hibridnosti zelo težko govoriti. Vrednosti namreč močno nihajo v odvisnosti od tega, koliko poti prevozite dejansko strogo na elektriko in koliko v hibridnem načinu. Zato na tem mestu sam raje govorim od dveh skrajnostih – pri strogo električni uporabi ter pri strogo hibridni uporabi. O prvi mislim, da sem več kot dovolj zapisal že višje, zato še nekaj malega o hibridni porabi.
Pacient
Ta bi se morala v povprečju ustaliti pri okoli šestih litrih neosvinčenega bencina. Z načrtnim večanjem odstotka vožnje na elektriko bo ta številka jasno manjša. Meni je recimo potovalni računalnik po 832 kilometrih poti javil povprečno porabo bencina 5,1 l/100 km in elektrike 6,4 kWh/100 km. Prva mi je skozi preizkus, predvsem v drugem delu, ko sem se vozil res večinoma na elektriko, stalno padala in bi se pri dlje trajajoči uporabi avta zagotovo ustalila še nižje.
Popolna zmaga bi bila seveda nična poraba bencina, a kdor je zmožen s priključnim hibridom na dolgi rok doseči kaj takšnega, je, vsaj v mojih očeh, že kar skoraj pacient, ki bi se moral ozreti po čistokrvnem električarju, ne pa priključnem hibridu. Tudi pri že skoraj bolestnem ukvarjanju s polnjenjem baterije GTE-ja je le-ta za doseganje takšnega cilja preprosto premajhna. Pri normalni uporabi je namreč vklop bencinarja prej ali slej neizbežen.
V primerjavi z dizlom
Marsikoga moti zajetno doplačilo za dodatek GTE in da bo tega, v primerjavi z dizlom, skozi uporabo zelo težko nadoknaditi, če sploh. Dodatno marsikoga moti potreba po pogostem polnjenju baterije, če se hoče voziti na elektriko. Vse to je res, a bi sam, če bi bil v fazi nakupa novega avta in bi me tiščalo 40+ tisoč evrov, Passata GTE vsekakor dal v ožji izbor.
Tik za vogalom
Zelo skromnega električnega dosega seveda ne morem zanemariti. Sem pa sam z GTE-jevimi 40 kilometri električnega dometa pokril precejšen del vsakodnevnih potreb, da bom, če bo kdaj prišlo tako daleč, resno razmišljal o njem. Za daljše vožnje je namreč, poleg elektrike, v nizkem štartu vedno pripravljen TSI. S spojitvijo obeh sta tako v Passatu GTE uspešno združena kar dva avtomobila – s prvim klestiš stroške uporabe in uživaš v miru ter spokojnosti električne vožnje, z drugim pa odpraviš težavo skromnega dometa prvega. Je pa res, da je tako imenovana druga generacija električnih avtomobilov z večstokilometrskim dometom tik za vogalom …
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Popoln Passat"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Superb je lepše oblikovan in bolj uporaben.
Bi pa zelo rad 1x v življenju testiral, vozil avto, ki je v vseh pogledih top shit, če seveda izuzamem porabo energije.
ps.: po moje je to edini avto na svetu
Pač razkiraš evre in si ga izposodiš za en dan.
Za vsak dan pa voziš pač tisto, kar si lahko privoščiš oz. koliko si drzen, da si privoščiš 🙂