Osvežitev Clia je poskrbela za obsežno posodobitev videza zunanjosti, kar najbolj pride do izraza na sprednjem delu, notranjost pa je ob enaki zasnovi postala prijetnejša in bolj trajnostno naravnana z uporabo recikliranih materialov – posledično zato v Cliu ne bo več možnosti izbire usnjenih prevlek. Najvišji opremski paket že v osnovi prinaša širok nabor asistenčnih pomagal, testni avtomobil pa se je ponašal še z (opcijskim) naprednim parkirnim pomočnikom in zvočnim sistemom Bose.
Uspešna zgodovina s pogledom v prihodnost
Renault Clio že pet generacij – prva je bila predstavljena leta 1990 – spada med enega najbolj priljubljenih modelov francoske znamke tudi med slovenskimi kupci. Slovenci smo ga verjetno vzeli za svojega tudi zato, ker vsaj približno ohranja cenovno dostopnost ter ker ga že od leta 1993, z izjemo tretje generacije, izdelujejo v novomeški tovarni Revoz. Če so prve generacije tega Renaultovega mestnega modela, ki je velikokrat tudi v vlogi družinska avtomobila in ne le kot drug avto pri hiši, glede voznih lastnosti (z izjemo nabritih športnih različic) sodile precej v povprečje, pa aktualna generacija navdušuje z več dinamike, ki jo v testnem avtomobilu poudarjata paket opreme Esprit Alpine s 17-palčnimi platišči ter zmogljiv hibridni pogonski sklop. Clio je tekom petih generacij opazno dozorel, vendar so pri Renaultu poskrbeli, da ostaja dovolj mladosten in sodoben.
Pravšnja mera digitalizacije
Prenova na sredini življenjskega cikla poleg ostrejših zunanjih potez prinaša tudi posodobitev notranjosti, kjer za podajanje informacij skrbita zaslona digitalne instrumentne plošče in informacijsko-multimedijskega zaslona na dotik, preko katerega poteka večina nastavitev. Pri Renaultu za dostop do osnovnih in med vožnjo najbolj pomembnih nastavitev še naprej ohranjajo zadostno mero fizičnih gumbov, sam pa bi jim dodal vsaj še vrteči gumb za nastavitev glasnosti zvočnega sistema, ki jo sicer lahko reguliramo preko dotičnega zaslona ali obvolanske ročice. Povezava in brezžično zrcaljenje mobilnega telefona s sistemom Android Auto poteka brezhibno, ne glede na to, ali želimo uporabljati navigacijo ali pa predvajati glasbo, sistem pa si zapomni zadnje nastavitve in, v primeru uporabe USB medija kot vira glasbenih datotek, nadaljuje predvajanje.
Opcijski sistem zvočnikov Bose z dodanim nizkotonskim zvočnikom v prtljažniku je poskrbel za dobro izkušnjo poslušanja glasbe, solidna zvočna izolacija pa tudi pri avtocestnih hitrostih in višjih vrtljajih bencinskega motorja zagotavlja dovolj prijetno vožnjo in možnost pogovora brez nepotrebnega povzdigovanja glasu. Testni Clio spada med bolje opremljene primerke, saj je tudi z vidika voznikovih pomagal imel vse potrebno – od dobro delujočega prilagodljivega regulatorja hitrosti do naprednega parkirnega pomočnika.
Notranjost je prijetnejša na pogled in otip
Kljub kompaktnim zunanjim dimenzijam na sprednjih sedežih ni občutiti pomanjkanja prostora, premišljena ergonomija pa zagotavlja, da so vsa potrebna stikala in ročice logično razporejeni in vozniku na dosegu rok. Sprednji sedeži omogočajo nizek položaj sedenja in dovolj bočnega oprijema ter ostajajo udobni tudi po večurni vožnji. Malo manj navdušeni nad prostorom za noge pa bodo odrasli potniki na zadnjih sedežih. Preklopljena naslonjala zadnjih sedežev omogočajo konkretno povečanje prtljažnega prostora, ki v osnovi ponuja dobrih 300 litrov. Pri Renaultu so ob prenovi poskrbeli za prijetnejši videz kabine tudi s tekstilnimi oblogami površin, ki so v tem segmentu sicer skoraj praviloma iz plastičnih materialov, vključno z obdelavo prtljažnika, v katerem (z izjemo nakladalnega roba) ni površin iz trde plastike.
Bolj zeleno usmerjena motorizacija
Hibridno zmogljivost ob relativno nizki porabi goriva zagotavlja 1,6-litrski bencinski štirivaljnik v kombinaciji z dvema električnima motorjema – pogonskim in tistim v vlogi zaganjalnika/generatorja – v povezavi z baterijo kapacitete 1,2 kWh. Vse skupaj povezuje menjalna avtomatika “Multimode”, ki kombinira štiri prestavna razmerja za bencinski motor in dve prestavi, povezani z električnim motorjem. Zato v vsakem trenutku omogoča optimalen prenos moči in navora za pogon sprednjih koles, po potrebi pa tudi za polnjenje baterije. Baterija v vsakem primeru ostaja najmanj četrtinsko napolnjena, saj speljevanje in vzvratna vožnja potekata ob pomoči električnega motorja, njeno polnjenje pa večinoma poteka preko regeneracije ob zaviranju. Občasno za to poskrbi tudi bencinski motor med samo vožnjo, a takrat v večini primerov postreže z nič kaj ušesom prijetnim zvokom višjih vrtljajev. Sam sem večino voženj opravil s prestavno ročico v položaju B, kar povečuje učinkovitost regeneracije in ob preudarni vožnji občutno zmanjša potrebo po uporabi zavor. Poraba se je v času testnih voženj ustalila pri 4,9 litra goriva na sto prevoženih kilometrov, res pa jih je večina potekala pri avtocestnih hitrostih, kjer pogonski sklop zahteva okrog pet litrov bencina na sto prevoženih kilometrov. Pri vožnji z nižjimi hitrostmi po regionalnih cestah lahko računamo še z vsaj približno pol litra nižjo porabo.
Preseneti z agilnostjo in voznimi lastnostmi
V primerjavi s predhodnimi generacijami Clia, pri katerih sem občasno občutil “déjà vu” (seveda ob manj ekstremnih nagibanjih) vožnje s Katrco v daljni preteklosti, Clio v trenutni generaciji preseneti s pravo kombinacijo udobja in vozne dinamike. Kljub tršim nastavitvam vzmetenja, ki poskrbijo za spodobne vozne lastnosti tudi v dinamični vožnji čez ovinke, podvozje dovolj učinkovito opravi s cestnimi neravninami in zagotavlja dovolj udobja. Ob nizkem položaju sedenja in kompaktnem volanu, ki s tršimi nastavitvami in dobro povratno informacijo poskrbi za to, da voznik v vsakem trenutku ve, kaj se dogaja z avtomobilom, zagotavlja kar nekaj vozniških užitkov, te pa dodatno podkrepi še 145 elektrificiranih “žrebcev” pod motornim pokrovom.
Mestni model z dodano vrednostjo
Renault Clio v prvi vrsti ostaja eden bolj priljubljenih mestnih avtomobilov s širšo uporabnostjo. V peti generacijo je opazno dozorel – tako oblikovno, kot tudi tehnološko. Žal pa se je (kot povsod drugje) tudi v razred B prikradel občuten cenovni prirastek, ki je z začetnimi slabimi sedemnajstimi tisočaki opazen že pri osnovnih različicah. Pri izvedenkah E-Tech je cenovni skok še dodatno izražen, saj je za hibridnost pri Cliu, ob sicer bolj bogatem naboru opreme, potrebno odšteti vsaj dobrih petindvajset tisoč evrov. Škoda, da tovrstna tehnologija še ni postala stroškovno ugodnejša, da bi se približala razmerju cen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti, ko smo tudi v tem segmentu še imeli možnost izbire med bencinskimi in dizelskimi modeli.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
30 komentarjev za "Agilen in varčen"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
To je zdaj “in” prodajat avte za duplo ceno z obljubo o reševanju globalnega segrevanja planeta… Medtem ko se istočasno z letalonosilkami in bojnimi ladjami in letali vozijo čez pol planeta, spuščajo v zrak cel kup raket… Samo ja, na nas revežih je reševanje planeta, ker nam tako mediji velevajo… V bistvu so našli nov način kako vzeti revežim denar… Hlapčevska EU bo pa seveda to vsilila vsem nam pod pretvezo reševanja planeta…
jaa, gremo ukinit vso vojsko, kako lepo bi vsi ziveli, ce ne bi bilo vojske, razmisljas kot otroci v vrtcu. Oz. kot novo izvoljene misice
Ti si cela missica da ne razumeš bistva, ni samo vojska, npr. plin nam vozijo iz zda v evropo ladje na mazut, ki je eden najbolj umazanih goriv kar jih poznamo… Takšni clioti so špuk v morje napram onesnaženju, ki se trenutno dogaja v vojnah, transportu… Pa je kak orožar plačal kak eko kupon, kljub miljardnim dobičkom? Ne, ti kot missica boš rešil segrevanje sveta, ker boš kupil hibrida… bravo, ti bodo ploskale še ostale missice…
Za ta rang avta je karkoli čez 15 tisoč popolnoma brezveze zapravljen denar
Proizvajalci morajo dosegati določene varnostne standarde, ki jih nekaj let nazaj ni bilo. Varnostne standarde pa se bolj kot ne zadovolji s programsko opremo in nekaj senzorji. Razvoj in testiranje programske opreme je zelo drago, posledično pa to tudi zviša ceno vozila. Če upoštevamo inflacijo ter obvezne dodatke avtomobilov za aktivno in pasivno varnost, je cenovna rast nekako logična. Poleg tega je ta razred avtomobilov prejel precej možnih dodatkov, ki so bili včasih v razredu višje in te dodatki prinesejo visoko ceno. Osnovnega Cliota iz zaloge lahko dobite za 15k.
Hja, ampak kaj pa danes sploh še dobiš konkretnega za 15k eur in da gre za nov avto?
saj tu je težava, sprijaznili smo se s tem, da so nam proizvajalci nabili cene, oni si pa manejo roke v mastnih dobičkih in nas molzejo…mi pa kar sprejemamo to in jih še zagovarjamo.
Stare lajne, karavana gre naprej…
Pa, recimo, jaz tega ne sprejemam, ne zagovarjam in nočem, da me molzejo.
Kakšne so opcije?
Nakup rabljenega vozila postaja loterija glede zanesljivosti, z novejšimi rabljenimi pa vedno bolj.
Vedno se izpostavlja, da smo se kao “sprijaznili” in smo si sami krivi.
Kaj točno smo naredili narobe?
Itak lahko izbiramo samo med tistim, ki je na voljo. Evropsko je drago, ko bodo navalili poceni Kitajci, pa spet ne bo prav, kao, nisi patriot, če kupiš pri njih.
Ena stvar je, da prosto izbiraš med ponudbo (tega na trgu ni več, ponudba je dogovorjena), druga pa, da nimaš izbire. In potem si še sam kriv, da nimaš izbire?
Firediver, zdaj se bom spet ponavljal, glavni izvir stanja so volitve, predvsem EU. Vem da je težko razumet, ampak tako je. Vsi hočejo živet v nekem pravljičnem mehurčku, samo vse to nas stane iz lastnega žepa.
Boštjan_01, tudi jaz se bom ponavljal, ker mi zadnjič na isto vprašanje nisi odgovoril (najbrž boš tudi tokrat nekam poniknil). Torej, koga voliti na volitvah, da bo glede te tematike bolje? Katera od strank ima to v svoji agendi, da jo volimo, ker nočemo sprejeti obstoječega stanja in nočemo, da nas molzejo?
Pa ne mi o tem, da smo spet sami krivi, ker take opcije na volitvah ni…
Sem že odgovoril, mogoče komu drugemu. Nisem v nobeni stranki in nikomur ne vsiljujem koga volit. O tem ne moreš razmišljat samo en mesec pred volitvami, spremljat “fake” novice in gledat kateri se lepše smeji v kamero.
Kdo pa je kriv, če ne sami? Ste navajeni vedno drugega krivit in čakat kako bodo drugi nekaj popravljali.
Nisi me razumel.
Mene ne zanima, kaj in kako si ti osebno orientiran, niti to, kdo se lepše smeji.
Mene zanima, čisto izvedbeno, kako se preko volitev (to rešitev si ti predlagal) naredi spremembo v tem primeru, torej na volitvah koga volit (to je edina naloga volilca, drugače ne more vplivati), da bo sprememba na bolje na tem področju. Tukaj ni problem agitacija za določeno stranko, ampak dejstvo, ali sploh taka stranka obstaja!
Saj sem ti že odgovoril: RAZMIŠLJAT JE POTREBNO, ne samo en mesec pred volitvami.
izvedbeno: če ni kandidata za tvoje interese, ga sam poišči, ali sam kandidiraj, …
V končni fazi, kdo te sili, da moraš kupiti nov avto? Jaz ga zagotovo ne bom kupil.
Jaz nisem nič predlagal. Za situacijo, ki jo imamo je največ kriva EU politika. To so dejstva, ni to moja vizija.
Zanimivo.
Drugim nakladaš, kaj vse naj naredijo, tebi samemu pa je dovolj to, da ne kupiš novega avta.
Pa preberi si svoje poste za nazaj, večkrat se negiraš. Mar sproti pozabljaš kaj pišeš?
Saj vem da je težko razumet, ampak zato nisem nič kriv.
Jaz sem se že pred 10 leti zavedal, da se bo v EU vse močno podražilo, napam ostalemu svetu in se že 10 let pripravljam na tole. Nekateri pa ste se komaj danes zjutraj prebudili in vam je na rahlo zasvetila žarica v glavi.
Tako pač je, če živiš od danes na jutri in so vedno dugi krivi.
Če nočete, da vas “molzejo” pri nakupu avtomobila, vam priporočam selitev nekam izven Evrope. V Evropi so določeni standardi, ki jih proizvajalci avtomobilov morajo upoštevati. Poleg tega imamo precej višje davke. Proizvajalci niso krivi tako kot nekateri tu namigujejo.
ja ma tej standardi ne dvignejo ceno avta za 10.000 eur
Lahko definiraš od kje si dobil številko 10.000 €?
Osnovni tce 90 14k EUR, osnovni hibrid 24k EUR
Osnovni tce za 14k že izpolnjuje standarde. Noben nikomur ne vsiljuje nakup zgornjega hibrida. Tisti, ki pa mislijo, da rabijo top model, bodo pa že plačali, kajne?
…tudi ne naredijo tako velikega dobička ob manjši proizvodnji. Proizvajalci so res angelci.
No ja, vsaj tule gor je verjetno bolj malo takih, ki to zagovarjajo.
Je pa vse kar si napisal, bolj kot ne res.
Točno to,
Primerljive Toyote so tam tam kot ta Clio po performansih in ceni.. to je pa to… zanesljivost?? tuji forumi že pišejo zgodbe o cliotu, vožnji v hrib… good luck clio🤞🍀 kupcem
Ali Clio še vedno nima možnosti nastavitve sedeža v ledvenem delu? Pred prenovo to namreč ni bilo mogoče. Zanimivo tudi, da testni za to ceno nima gretja sedežev. So pa ceno zastavili zelo samozavestno, če že pogledamo malo na cenike pionirjev hibridne tehnologije:
Testni Clio V Esprit Alpine Hybrid – 28.570 €
Toyota Yaris Cross Sport – 28.800 €
Toyota Yaris GR Sport – 28.950 €
Sicer je vse stvar okusa in verjamem, da marsikomu Toyota ni všeč. Clio je res super avto, sem imel Clia V pred prenovo ampak če mi nekdo za enak znesek ponudi ali Renault ali Toyota (sploh če govorimo o hibridu) je odločitev jasna.
ima mogoče Clio več konjev kot Yaris? Uradna TOyota spletna stran ne naloži podatkov od Yarisa, nesposobneži eni.
Toyota ima moč zapisano tudi na ceniku, v dokumentu tehnični podatki ni močnejšega motorja . Od opreme Style (ena nižje od GR Sport) je v Yarisu 130 konjski motor. Po pospeških je od 0 do 100 za 0,1 sekunde hitrejši od zgornjega Clia tako, da bi rekel, da sta po zmogljivostih tu nekje. Yaris Cross je pa šibkejši – 116 konjski. Močnejši 130 konjski pa je že konkretno dražji (+ 5k €) tudi zaradi boljše opreme.
Močnejši motorji so pogojeni z višjimi paketi opreme.
Yaris in Y. Cross se ponujata v dveh različicah moči, 116 in 132, po performansah sodeč, primerljiva s Cliotom ali Capturjem.
Sej je luškan ampak: takle clio al 5let star Volvo V60? Skor sem bolj za slednjega.