Četudi tega strela še zdaleč ne vidim za usodnega, mimo njega tudi preprosto ne morem. A pojdimo lepo po vrsti.
Zadetek v polno
Ni kaj, Giulia je iz oblikovnega stališča zadetek v polno. Na zunaj, v primeru testnega primerka deloma tudi po zaslugi doplačljive 18-palčne obutve, ugaja od prve do zadnje značke Alfa Romeo. Znotraj je oblikovalska zgodba uspešno podaljšana, pri čemer bi rad še posebej izpostavil meni nadvse simpatično izvedbo »nevidnega« osrednjega zaslona, ki ob vžigu posveti skozi sicer enotno črno površino sredi armaturne plošče. Všečno oblikovanje zaokrožujejo nabor kakovostnih materialov, visoka raven končne obdelave in načelna zadostnost prostora. Načelna zato, ker bodo v drugi vrsti negodovali samo posamezniki s telesno višino 1,85 metra in več. Giulia deluje v splošnem utesnjeno, a se, podobno kot recimo pri Evoqueu, nad odmerjenimi centimetri ne bi smel nihče pritoževati.
V levo
Prvi kamen spotike pri Giulii se nanaša na ergonomijo voznikovega delovnega mesta. Ta trenutek se izmed skoraj šeststotih avtomobilov, ki sem jih imel v življenju priložnost voziti, ne spomnim niti enega, kjer bi me zmotile opazno v levo zamaknjene stopalke. Prepričan sem, da je položaj stopalk glede na sedež v vsakem modelu malo drugačen, a me je njihov položaj zmotil samo pri Giulii.
S tem se zgodba o manj kot optimalni ergonomiji sedenja še ne konča. Sam v njej, zaradi dolgega giba stopalke za sklopko, podobno kot že pred časom v Giulietti, preprosto nisem našel popolnega položaja za volanskim obročem. Medsebojna postavitev elementov me je namreč prisilila v izdatnejši pomik sedeža naprej, kot bi si ga želel glede na sicer odličen položaj volanskega obroča ter prestavne ročice.
Rabi odločnost
V nosu Alfe se je vrtel popolnoma nov štirivalji, 2,2-litrski turbodizel. Izdelan v celoti iz aluminija in podprt z najsodobnejšimi elementi motorogradnje, vključujoč turbino s prilagodljivo geometrijo vstopnih lopatic, je na papirju zadnji krik mode. Teoretična popotnica se na cesti potrjuje skozi izvrstno prožnost nad 1.400 vrt/min, odlično odzivnostjo v celotnem območju motornih vrtljajev in ugodno porabo plinskega olja.
A tudi tu ne gre povsem brez drobnega tiska. S podpovprečno zvočno zatesnitvijo dizelskega regljanja in dokaj robatim motornim tekom namreč caplja za najboljšimi izdelki na tržišču. Že tako imam sam raje bencinske motorje, zaradi že omenjenih zamer sem pa še toliko bolj prepričan, da je edino pravo pogonsko srce za Giulio bencinsko srce.
Štirivaljnik v testnem primerku je bil sparjen s šeststopenjsko ročnostjo, katere »športno-trda« sinhronska drobovina potrebuje odločnost voznikove desne roke. Se pa zato ta več kot oddolži z natančnimi, dovolj kratkimi in v primeru hitenja tudi hitrimi gibi prestavne ročice.
Dolgih 18 let
Glavnina Giuliine mehanike je odlično pripravljena na dinamično-športne izzive, ki bi jih njen voznik želel »vreči« pod njena kolesa. Od slovesa Alfe 75 so Alfisti hrepeneli po zadnjem pogonu dolgih 18 let in z Giulio 21. stoletja se jim je končno uresničila tudi ta želja.
Neodvisno od vrste pogona Italijanka med ovinki prepriča z izredno stabilnostjo, visoko postavljeno mejo zdrsa in dobro vsesplošno odzivnostjo. Žal v isti sapi razočara z za Alfe presenetljivo slabo povratno povednostjo električno servoojačanega volana. Prvih sto kilometrov preizkusa me je motila prekomerna občutljivost volana, saj je prestava zobate letve s samo 2,25 zavrtljaji od ene do druge skrajne lege, zelo neposredna. Sama kombinacija udobja in dinamičnosti vožnje vzmetenja je nastavljena sicer bolj po meri izvrstne dinamike v vožnji, a tudi dolge poti Giulii in njenim potnikom ne bi smele predstavljati težav.
Znajo, če hočejo
Giuliina strojna oprema torej generalno »štima«. Daleč najbolj zmoti pretirano zaščitniško nastavljena krmilna elektronika stabilizacijskega sistema. Ko greš z njo na nož, zna omejiti pogonsko silo, tudi ko do zdrsa koles še sploh ne pride. Vse skupaj deluje, kot da so inženirji v Giuliino pamet vnesli tako imenovana varna območja prečnih pospeškov, ki jim je avto lahko podvržen.
V primeru nadobudnega voznika in posledičnega preseganja sredobežnih sil, se vmeša elektronika, pobere motorju nekaj moči in posledično »ubije« užitek v vožnji. Z zadevo bi se dalo shajati, če bi imel voznik na voljo opcijo izklopa prekomerno zaščitniške stabilizacije, a so se v civilnih Giuliah Italijani odločili, da je tako najboljše za varnost uporabnikov. Da znajo, če hočejo, pričajo številni posnetki modela Giulia QV. Nenazadnje ga skoraj ni posnetka, kjer ta ne bi bila »na počez«.
Stopa v velike čevlje
Kot prva zadaj gnana Alfa po 18 letih mora Giulia zapolniti zelo velike čevlje. Pričakovanja vseh so izjemno visoka in tega nihče ne skriva. Upam si trditi, da z mehanskega stališča pričakovanja več kot uspešno izpolnjuje. Zatakne se pri nemajhnem številu zgoraj navedenih pomislekov, ki zmotijo pod črto. Nekaj teh je vezanih tudi na specifiko avtomobilov te znamke, zaradi česar znajo biti zagrizenim Alfistom nekaj povsem normalnega.
Je avto!
Pri Giulii mi je daleč najbolj všeč, da gre za avto v pravem pomenu besede. Je namreč prvenstveno namenjen vozniku in vožnji. Namenjen interakciji voznika z avtom za potrebe same vožnje, ne pa za igračkanje s (pre)pametnimi telefoni. Ja, seveda, zna tudi to, a to predvsem zato, ker je to pač stanje današnje tehnike.
Ko je z neizklopljivo zaščitniško elektroniko le ne bi ustrelili v »nogo«. Že res, da jo je metek bolj oplazil kot zares onesposobil, a brazgotine preprosto ne more skriti. Pravzaprav bi lahko imela varnostno tako omejena Alfa mirno tudi sprednji pogon. Prepričan sem namreč, da je podobno motorizirana Alfa 159 v vožnji skozi ovinke hitrejša kot Giulia. Draga Alfa Romeo, lepo prosim, da uredite zadevo vsaj ob osvežitvi modela, če ne že prej.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
39 komentarjev za "Strel …"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ima kdo kaj podatkov, kako se Giulie prodajajo pri nas? Gredo za med, kot vroče žemljice? Ali so prodajni rezultati nepričakovano slabi? Do sedaj na cesti nisem videl še nobene Giulie…
nisem vedel da so 75-ko delal do leta 99 😛 (glede tistih 18 let)
Stopalke zamaknjene? A to se prov isce minuse? Nevem ce sem se kje zasledil takzapis, pa vozil sem dve giulie (in enih 30 drugih avtov) pa nisem tudi priblizno opazil tega, sem pa opazil da je koncno alfa kjer gre sedez dovolj nizko in volan dovolj ven!
159 vs giulia ne bom komentiral, bi blo fino dobit 210KM verzije obeh in dat gor iste gume ter sprobat… (150kg lazja giulia ima v teoriji veliko prednosti)
Alfo 75 so delali do leta 91 in ne do 99.Leta 93 so pri nas prodajali pod nove nekaj let stare modele,ki so stali na lagerjih po Evropi in so avtomatsko dobile leto izdelave 93 ali celo še 94 ,ker takrat ni bilo homolomo kartončka in se je kot leto izdelave pisalo točno enako ,ko si avto kupil.
Za dobrim konjem se vedno kadi in dobro blago se samo hvali.
Vsaka vam čast da ste sposobni tolk napisat o enmu pelhu.
Alfa neverjetno manjka trgu! Že sam odziv je večji kot pri treh passatih skupaj. Me pa tale članek niti malo ne bi odvrnil od nakupa. Stopalke, pomaknjene v levo, sem prepričan, da se navadiš po dveh dneh vožnje in je potem čudno presesti v drugega. Sicer jaz bi šel z avtomatskim. Kar se tiče volana, enako. Ko avto voziš dva dni, se navadiš neposrednosti zavojev in je potem čudno presesti drugam. Sem tudi jaz vozil kar veliko avtov in dejansko je vsak v čem drugačen in se pač navadiš. In kar se tiče elektronike, ki je v bistvu zaslužna za klavrn uvod, kdo od kupcev pa dejansko drsi z avtom po cestah? Sem pa videl na yt teste, kjer z bencinskim šestavljnikom delajo tudi to, očitno se da s pravim motorjem. V glavnem, avto je sigurno špica. To je avto za uživače, ne za nergače. Za take so škoda, vw …
Po štirih Alfah, sem zamenjal znamko, pa lahko rečem, da je to bila slaba odločitev.
če si pa šel na reno! v vsem kjer alfa blesti je reno pravo nasprotje
No, ja, odvisno kaj primerjaš. Zdaj nisi prav mene piknil, mogoče ti bo kakšen renofan odgovoril.
nisem mislil nič slabega, ampak nekak je znano za alfo da ima dobre vozne lastnosti, dober občutek na volanu,…, kar za reno ne morem rečt. Mi je prav muka vozit avto staršev.
Vem, da nisi, ampak, Alfa trenutno nima SUV, zato pač reno. Ne mi zdaj o Stelviu.