Slovensko vozilo
A omenjena popularnost* enega najmnožičnejših modelov v Renaultovi zgodovini na naših tleh nikakor ni naključna. Clio namreč že od nekdaj velja za »našega«, saj je bilo v zadnji četrtini stoletja kar nekaj tisoč primerkov proizvedenih tudi v novomeškem Renaultovem obratu, zaradi česar ga je slovenski živelj dobesedno posvojil. Kar recimo malemu Twingu (ali, če želite, štirivratnemu Smartu), ki prav tako nastaja med zelenimi grički, kjer se cedita cviček in frankinja, nikakor (še) ni uspelo.
A je hkrati le potrebno vedeti, da je bil Clio vedno – za razliko od Twinga – ravno še dovolj velik in prostoren, da ga je bilo mogoče označiti za kolikor toliko uporabno družinskega (še posebej v kakšni karavanski izvedbi). Ob tem je predstavljal enega izmed najcenejših predstavnikov svojega avtomobilskega segmenta, da je lahko brez pretiranih težav pridobil domovinsko pravico tudi na tej strani Alp. Tako lahko verjetno govorimo o enem redkih avtomobilskih modelov, pri katerem je moč trditi, da skoraj ni Slovenca (oziroma ga vsaj sam ne poznam), ki se v svojem življenju ne bi vsaj enkrat zapeljal s Cliom. Noro!
Zatorej ne čudi, da je tudi aktualna generacija Renaultovega modela, ki je dobil ime po muzi zgodovine iz grške mitologije, že zaradi svojega preteklega slovesa (p)ostala pravi prodajni hit pri nas. Pa četudi se le ta (še**) ne more pohvaliti s pripono »Izdelano v Sloveniji« …
Holandska umetnost
Hkrati se je lahko četrta reinkarnacija legendarne Renaultove »petke« že pred štirimi leti ob prihodu na trg pohvalila tudi s precej (neobičajno) dinamičnim pročeljem, zaradi česar velja – vsaj zame – za daleč najbolj všečno verzijo do sedaj. Holandskemu »slikarju« Laurensu van den Ackerju je tako uspelo ustvariti enega mikavnejših predstavnikov razreda, zaradi česar ob tokratni kozmetični prenovi ni bilo prav nobene potrebe po kakšni bolj obsežni preobrazbi. Kot če bi prelestno Laetitio Casta poslali, naj zamenja lanskoletno garderobo za letošnjo, pri čemer velika večina tovrstne spremembe niti slučajno ne bi opazila …
Tako bodo zgolj lastniki pred-prenovljene verzije (ter najbolj bolestni ljubitelji avtomobilskih novosti) uzrli precej nepomembne karoserijske spremembe, pri čemer še najbolj padejo v oči pri opremskem paketu Intense serijski žarometi LED. Za dodatno dozo seksapilnosti zna poskrbeti še športni paket GT-Line, ki s pomočjo nekaterih mikavnih elementov R.S. (platišča, pragovi, izpušne cevi) ter zanimive modre karoserijske barve poskrbi za nemalo odobravajočih pogledov. Tudi s strani starejših občanov, da ne bo pomote!
Podobna zgodba se nadaljuje tudi v njegovi notranjosti, kjer so Renaultovi »arhitekti« končno poskrbeli za manj cenenih plastičnih površin, ki so pri predhodniku znale delovati na trenutek le malce preveč otročje. Vseeno pa bi lahko dodali še kakšno dodatno »brlivko« v zadnjem delu kabine, kar bi v objemu temne noči pripomoglo k manj napornemu iskanju raznih oblačil in ostale krame, ki ležijo na zadnji klopi.
Ostali atributi
A če je bil Renaultov Clio velikokrat med kupci, podobno kot prehrambeni izdelki na Hoferjevih policah, zanimiv zgolj in samo zaradi svoje mikavne cene, se tokratni testni primerek z njo ni mogel ravno pohvaliti. Dobrih 16 evrskih tisočakov je sicer dokaj visoka (akcijska!) cena za avtomobil tega segmenta, saj je ob podobnem kupčku cekinov mogoče pogledovati tudi razred višje. Vendar pa je le potrebno vedeti, da se je pod motornim pokrovom vrtela najmočnejša verzija v ponudbi, ki v svojem imenu nima kombinacije črk »R« in »S«.
Že znani 1,2-litrski prisilno polnjeni bencinski motor je po novem na voljo tudi z izvrstnim ročnim 6-stopenjskim menjalnikom, ki se celo ob hladnih jutrih ponaša s tolikšno mehkobo pretikanja, kot da bi s toplim nožem rezal skozi maslo. Odlično! Z radoživo 120-glavo »konjušnico« pod motornim pokrovom ponuja izvrstno pogonsko kombinacijo, pri čemer si prav posebno pohvalo zasluži z delavoljnostjo pri nizkih vrtljajih (pod 2.000). Le med avtocestnimi priganjanji, ko napolni kabino malce bolj rezek zvok malega štirivaljnika, sem si zaželel za odtenek več izolativnih materialov, ki bi učinkoviteje zadušili motorni (a nič kaj pretirano športni) hrup. In že zaradi tega se je blagozvočno ozvočenje Bose med avtocestno vožnjo kaj hitro izkazalo za precej zgrešeno investicijo …
Na račun mladostnejšega izgleda (nizkopresečne 17-palčne pnevmatike) in bolj športnega občutka (ozko odmerjena sprednja sedeža školjkaste oblike) si bo sicer moral voznik na kakšni daljši poti privoščiti malce več postankov. A ga bo kombinacija dovolj živahnega agregata (9-sekundno pospeševanje od 0 do 100 km/h), malce bolj togo nastavljenega podvozja ter zadovoljivo komunikativnega volanskega mehanizma kaj hitro potolažila med hitreje voženimi serpentinami. Pa četudi bi ga znal vseskozi vsaj malce kljuvati črv dvoma ali ne bi bilo bolje primakniti par tisočakov več za kakšne bolj strupe možnosti – pa naj gre za Oplovo Corso (210-»konjski« OPC za 18.140 EUR), Fordovo Fiesto (180-»konjska« verzija ST za 20.040 EUR), Volkswagnovega Pola (192-»konjski« GTI za 20.551 EUR) ali znotraj hiše za različico R.S. (23.390 EUR).
Chanometer
Renaultovega predstavnika segmenta B, ki se kljub akcijskemu popustu ceni na več kot 16 tisočakov in ki ne prihaja ravno iz kovačnic njihovega dirkaškega oddelka Renault Sport, verjetno ne bomo prav pogosto videvali na naših cestah. Ne, povprečnemu kupcu Clia se cenik zaključi tam nekje pri dvanajstih oziroma trinajstih tisočakih, kolikor je še pripravljen dati zanj.
Vseeno pa verjamem, da bo tudi tovrstna 120-»konjska« zverinica našla pot do srca marsikaterega voznika, ki išče esenco filozofije R.S., a je bil vse do sedaj omejen zgolj na dvosklopkovno menjalno avtomatiko, če je želel voziti malce bolj poskočno verzijo. Saj naj bi bil menda zgolj ročni menjalnik »za prave dedce«.
Z omenjeno različico se tako želijo pri Renaultu še bolj približati potencialnim kupcem, ki so do sedaj pogosteje pogledovali h konkurenci ter s tem skušajo – enako kot trenutno najbolj popularen narodnozabavni ansambel na Slovenskem – ugajati čim širšemu spektru okusov. Le da francoskemu proizvajalcu to uspeva bistveno bolje.
Tekst in foto: Urban Acman.
* 4.368 prvič registriranih Renaultovih Cliov v letu 2015
** Februarja 2017 prične tudi novomeški Revoz s proizvodnjo kozmetično prenovljenega Clia
Mnenja uporabnikov
20 komentarjev za "Modrijan"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mene kot udeleženca v prometu s precej dnevne kilometrine, ko srečam najmanj 20 cliov še najbolj veselijo prenovljene LED dnevne luči, ki več ne slepijo, ko se ti pelje nasproti. Upam, da so dodali tudi tisti ubogi senzor svetlobe, ker število cliov in tudi capturjev (ter njihovih tumpastih šoferjev), ki se v mraku ali slabi vidljivosti vozijo le z dnevnimi lučmi, je na naših cestah nenormalno veliko…
Točno tako ! Ali je res tisti senzor toliko drag? Spet bo morala EU to tipalo vpisati pod OBVEZNA OPREMA ! Od leta 20XX dalje, pa spet 2 EURO NCAP točki več pri trkih in zaščiti ….
Dokler je zakonsko obvezno imeti prižgane luči bi morali ukinit stikala za prižiganje in ugašanje luči in bi vedno svetile razen tistih, ki bi imeli senzor pri njih bi to funkcijo prevzel senzor svetlobe.
ps.: drugače pa so dnevne luči samo za šminkirat oz so trenutno fensi in nič drugega
Pomoje je tu problem osvetljena plošča s števci ! Meni je že na Kia Pride 2000 bila ugasnjena in samo dnevne luči so svetile, LUČKO je bil montiran. Torej sem moral v mraku že vklopiti luči ! Na Sharanu 01 je pa bilo enako s tem, da so svetile tudi zadnje luči, v mraku si pa že moral obrniti stikalo za luči enako v tunelih ! Sharan je baje že imel to možnost v Avtomatski klimi za nastaviti, kako ima Passat in Golf teh letnikov pa ne vem ?!
Oh daj no… ukinit šalter za luči… zatko ker nekateri niso sposobni prižgat “nočnih” luči ko se stemni?!?
Tak nima kaj početi za volanom, če ne more enga kur***ga šalterja obrnit, kako bo potem takšen voznik dal žmigavc pri zavijanju, preveril tlak in stanje gum, stanje luči (žarnice)…?!? Da ne govorimo o (pravilni) uporabi zadnje meglenke.
Saj ne znajo uporabljat žmigavce, meglenke,… Jih vsak dan srečujem na cesti
Če bi bil že spomladi v cliu na voljo tak motor z ročni menjalnikom, bi ga takoj vzel. Porabo bi se pa sigurno dalo znižati. V meganu jo imam pod 7l.
Dober test, to konjenico z intens opremo sem pred kratkim tudi sam testiral za nakup kot 2. avto. Sedaj mi je volvo V40 strene zmesal.. Ampak vseeno, clio je le nov, volvo je pa le volvo ?
Všečen clio, zanimivo, da ima kljub precej močnemu motorju, zadaj bobnaste zavore… Porabo ste pa res imeli nekam visoko…
1.2 ni močan motor je nekje v spodnjem povprečju. Zadaj sploh ne rabi zavor glede na to, da se ljudje hočejo vozit z 5l na 100km.
Ta clio ni za na pisto, ampak samo bolj nakrancan od ostalih cliotov
Probaj ga, pa boš videl. Moj je 190km dizelaš, tako da so mi v AC Vovk takoj odvestovali tce 90. Tce 120 mi je kar nasmešek narisal. Ravno prav. Ni podhranjen, ni pa seveda dirkaški.
120 KM za cliota ni tako malo… sploh če upoštevamo dejstvo, kakšni motorji se najbolj prodajajo, verjetno okoli 90 – 100 KM. Pa tudi pospešek 9 s je zelo dober rezultat, sploh za mestni avto.
Muscle car pa vsekakor ni… 🙂
A si že videl kakega Starega Američana z vsaj 300 KS ? Ja imajo vse 4 zavore na BOBNE ! Zavorni diski so dobri samo spredaj, da ne blokirajo kolesa … Še prvi ABS / antiskid, je delal na pol diski pol bobni …
Ja sem ga videl in ne boš verjel, ne samo bobne, tudi listnate fedre in togo premo imajo zadaj… pa to še ne pomeni, da je to najboljše. Se pa lahko pelješ tudi s tem, to pa vsekakor!!
In tudi precej pick-up -ov ima zadaj bobne.
Bobni imajo (procentualno) večjo efektivno povšino kot diski (pakne grabijo po skoraj celotnem obodu bobna, medtem ko ploščice predstavljajo precej manjši del površine diska) in tudi notranjost bobna je relativno dobro zaščitena pred vplivi okolice. Vendar se slabše hladijo od diskov in pa precej slabše se odzivajo na hitre spremembe zavornega tlaka (dolga časovna konstanta), zato so manj primerni za sodobne asistenčne sisteme (ABS, ESP).
Saj nisi resen… primerjat 40 let star avto z nečem popolnoma novim??? Diski se očitno bolje obnesejo, verjetno niso zaradi lepšega na večini avtov? V dirkanju npr. tudi že nekaj časa ni videt bobnastih zavor, verjetno niso najboljše?
Sicer pa, poglej kakšne zavore so imel leta 1911, pa so se tudi vozil….
Poraba je pa zelo visoka, ste ga pa morali konkretno tisat…
Ker ce je to normalna poraba…je to katastrofa od motorja
Pri preizkusih se poskušam čimbolj približati svojim vsakodnevnim potem oziroma svojemu načinu vožnje. Tako sem bil tudi sam ob tokratni porabi rahlo razočaran, saj se je le na relacijskih poteh spustila pod 7 litri in pol (ok, resda gre za odčitane podatke z BC). A roko na srce, podobna poraba je bila tudi pri pred časom testirani različici z EDC menjalnikom – 7,5 l/100km (https://www.avtomobilizem.com/testi/renault-clio-gt-120-edc-najstniski-upornik/02-08-2013/), po podatkih uporabnikov na spl. strani Spritmonitor pa je povprečna poraba s tovrstnim agregatom tudi preko 7 litrov (7,33 l/100km).